Jedro

Preživnina za mladoletnega otroka se določi v denarju, zato ni mogoče upoštevati pritožbene navedbe, da ima oče, razen preživnine, še druge izdatke za otroka.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (3. točka izreka) potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je razvezalo zakonsko zvezo, ki sta jo dne 11.9.1999 v Ljubljani sklenila predlagatelja. Mladoletna otroka je zaupalo v varstvo in vzgojo obema staršema, očetu je naložilo, da od 1.4.2008 dalje za vsakega otroka plačuje preživnino po 200,00 EUR mesečno. Uredilo je še stike otrok z očetom.

Zoper sodbo se je predlagatelj pravočasno pritožil. Izpodbija odločitev o preživnini. Uveljavlja pritožbena razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga razveljavitev izpodbijanega dela sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje. V obrazložitvi pritožbe navaja, da ni nikjer zabeleženo, da sta se starša dogovorila, da vsak od njiju plačuje polovico stroškov in da sta si tudi do sedaj delila stroške v zvezi s posamezno aktivnostjo otroka. Sodišče matere ni izprašalo v smeri, da bi lahko pojasnila, da oče plačuje vse stroške v zvezi s tečajem angleškega jezika, počitnice, vse aktivnosti svojih otrok, kupuje darila za rojstne dneve, kamor sta otroka povabljena, plačuje oblačila za otroka. Mati je korektno pojasnila obseg mesečnih stroškov, vendar teh stroškov ni krila sama, določene izključno oče. Sodišče je morda nehote spregledalo, da sta otroka polovico časa v mesecu pri očetu. Oba starša imata zato enake izdatke za otroka in tudi mesečne stroške glede stanovanja in hrane. Zaradi navedenega je bil med predlagateljema dosežen dogovor, da mesečna preživnina znaša 150,00 EUR za vsakega otroka. Takšnemu dogovoru je botrovalo tudi dejstvo, da je pritožnik najel kredit pri banki za nakup nepremičnine, ki je last predlagateljice. Plačo predlagatelja v 30 % predstavlja variabilni del, ki je odvisen od razmer na trgu, ki so že jasne tako, da tega dodatka ne bo več.

Predlagateljica je na pritožbo odgovorila. Opozarja, da predlagatelj za pritožbene navedbe ni ponudil dokazov. Otroka pri predlagatelju preživita največ 12 dni na mesec, ker se velikokrat zgodi, da oče zanju nima časa zaradi obveznosti v službi. Tudi predlagateljičina plača je odvisna od razmer na trgu. Navedbe o plačevanju kredita ne morejo biti pravno upoštevane, saj sta predlagatelja predložila sporazum med njima, iz katerega sledi, da sta uredila vsa medsebojna premoženjska razmerja. Predlaga zavrnitev pritožbe.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je pri odločanju o preživnini izhajalo iz določbe 129. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR, Ur. l. RS, št. 69/2004) in kot odločilno ugotavljalo potrebe otrok in materialne ter pridobitne zmožnosti obeh staršev. Kolikšni so stroški za kritje potreb otrok je sodišče prve stopnje ugotovilo na podlagi izpovedbe matere in jih ocenilo na 400,00 EUR mesečno. Višine potreb pritožba ne izpodbija. Preživnina za mladoletnega otroka se določi v denarju (glej 131a. in 131c. člen ZZZDR), zato že iz tega razloga ni mogoče upoštevati pritožbene navedbe, da ima oče, razen preživnine še druge izdatke za otroka. Od 1.4.2008 dalje bodo vsi stroški, potrebni za kritje potreb otrok, pokriti iz preživnine in materinega prispevka. Morebitni pretekli dogovor z mamo otrok ne velja več. Predlagatelj bo preživninsko obveznost izpolnil, če bo plačal toliko, kot mu nalaga izpodbijana sodba.

Ni tudi mogoče upoštevati pritožbene navedbe, da sta otroka polovico meseca pri vsakem od staršev. Sodišče prve stopnje je namreč sledilo izpovedi matere, da otroka živita pri njej, z očetom pa imata stike, kot so bili določeni v 4. točki izreka sodbe. Pretežni del stroškov (hrana v šoli, obleka in obutev, tečaji, stroški športnega udejstvovanja, stroški za kozmetiko, frizerja in praznovanje, za šolske potrebščine in dopust) je fiksen in ni odvisen od obsega stikov otrok z očetom. Zato ni mogoče soglašati s pritožbenim stališčem, da imata starša za otroka enake izdatke.

Sodišče prve stopnje je pri odločanju o preživnini upoštevalo dokaze, s katerimi je razpolagalo ob zaključku glavne obravnave oziroma po pridobitvi podatkov o osebnem dohodku predlagatelja. Predlagatelj v pritožbi navaja novo dejstvo namreč, da za nepremičnino, ki je last predlagateljice, odplačuje kredit in prilaga listinski dokaz. Iz slednjega izhaja, da plačuje banki znesek 262,41 EUR. Čeprav 414. člena ZPP v zakonskih sporih dopušča uveljavljanje pritožbenih novot, pa te, ki jo uveljavlja predlagatelj, ni mogoče upoštevati. Kopija plačilnega lista za predlagatelja ne dokazuje njegove trditve, da kredit odplačuje za pridobitev nepremičnine, ki je last predlagateljice. Razen tega predlagatelj ne zatrjuje, da je s predlagateljico dosegel dogovor, da bo preživninsko obveznost izpolnil z nadomestno izpolnitvijo v smislu določbe 283. člena Obligacijskega zakonika. Sicer pa ta, šele v pritožbi podana, navedba znižanja preživninske obveznosti toženca ne bi omogočila. Sodišče prve stopnje je namreč ugotovilo, da bo predlagatelju po izpolnitvi preživninske obveznosti od plače ostal še znesek 1.700,00 EUR, medtem ko mati prejema plačo v višini 1.000,00 EUR mesečno. Ker mora, kot že rečeno, sodišče upoštevati razmere, kakršne so obstajale ob zaključku glavne obravnave, je neupoštevna tudi pritožbena navedba, da bo v bodoče predlagateljev dohodek nižji, ker ne bo prejemal 30 % variabilnega dela.

Ob dejstvu, da ima predlagatelj dvakrat višji osebni dohodek kot predlagateljica, pri kateri otroka živita, je neutemeljen pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje materialno pravo zmotno uporabilo in da ni pravilno ugotovilo dejanskega stanja. Toženec se kljub prejetemu vabilu glavne obravnave ni udeležil, v postopku pa tudi ni podal nikakršnih navedb, ki bi sodišču prve stopnje nalagale dodatno ugotavljanje pravno odločilnih dejstev.

Pritožbeno sodišče po navedenem zaključuje, da s pritožbo uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani. Ker ni našlo niti razlogov, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je na podlagi 353. člena ZPP pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem delu sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.