Uporaba GPS in telesnih kamer pri opravljanju nalog občinskega redarstva

Datum

18.12.2025

Številka

07120-1/2025/542

Kategorije

Delovna razmerja, Moderne tehnologije, Ocene učinkov v zvezi z varstvom podatkov

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje glede uporabe GPS tehnologije in telesnih kamer pri opravljanju nalog občinskega redarstva.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, 40/25 – ZInfV-1; ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, 51/07 – ZUstS-A; ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Upravljavec (v konkretnem primeru delodajalec) mora tako pred uvedbo GPS tehnologije presoditi dopustnost in utemeljenost namena, zaradi katerega želi uvesti takšno tehnologijo.

Uporabnik vozila mora imeti možnost izklopiti sistem (navadno z uporabo stikala oziroma ključka), kadar ne uporablja vozila za namene opravljanja nalog za upravljavca v okviru delovnega razmerja.

Uporaba telesnih kamer je zakonsko dovoljena le v izjemnih primerih.

Videonadzor javnih površin se lahko za namen varovanja oseb, tajnih podatkov v prenosu, poslovnih skrivnosti ali premoženja večje vrednosti opravlja tudi z uporabo telesne kamere, če jo uporablja za to posebej usposobljena oseba.

Obrazložitev

IP uvodoma poudarja, da lahko podaja neobvezujoča mnenja in pojasnila, ne sme pa izven konkretnih nadzornih ali drugih upravnih postopkov preverjati primernosti izbrane pravne podlage ali namenov oziroma obsega obdelave osebnih podatkov v konkretnem primeru. IP kot nadzorni organ na področju varstva osebnih podatkov v okviru mnenja tako ne more presojati skladnosti konkretnih rešitev iz vašega zaprosila za mnenje s pravili varstva osebnih podatkov, ampak v nadaljevanju podaja splošna pojasnila.

Glede uporabe GPS tehnologije IP uvodoma pojasnjuje, da poseben zakon, ki bi urejal področje uporabe GPS naprav, v Republiki Sloveniji ne obstaja. Upravljavec (v konkretnem primeru delodajalec) mora tako pred uvedbo GPS tehnologije presoditi dopustnost in utemeljenost namena, zaradi katerega želi uvesti takšno tehnologijo. Poleg tega mora presoditi tudi njegovo primernost in sorazmernost: ali bi isti namen lahko zadovoljivo dosegel tudi z uvedbo ukrepov, ki manj posegajo v zasebnost, svobodo gibanja in dostojanstvo posameznikov (v konkretnem primeru občinskih redarjev kot uporabnikov službenih vozil). Pred uvedbo GPS tehnologije je upravljavec dolžan zaposlene seznaniti s tem, da se v službenih vozilih za določen namen (ki ga opredeli upravljavec) uporablja GPS tehnologija, jih seznaniti z napravo, načinom njenega delovanja, namenom njene namestitve, obsegom zbranih osebnih podatkov, rokom njihove hrambe, primeri in nameni, za katere bodo zbrani podatki uporabljeni, ter drugimi informacijami o obdelavi v skladu s 13. členom Splošne uredbe. Konkretni uporabniki oziroma vozniki morajo biti torej pred uporabo vozil seznanjeni z navedenimi informacijami. Način samega obveščanja je v domeni upravljavca, ki mora ob tem upoštevati konkretne okoliščine obdelave. Načeloma je najbolj primerno, da upravljavec v ustreznem organizacijskem aktu predpiše ustrezna navodila, postopke in ukrepe. Z vsebino takšnega akta morajo biti seznanjeni vsi posamezniki, ki bodo uporabljali vozila, v katera se bo namestila takšna tehnologija.

Ob tem IP posebej izpostavlja, da mora imeti uporabnik vozila možnost izklopiti sistem (navadno z uporabo stikala oziroma ključka), kadar ne uporablja vozila za namene opravljanja nalog za upravljavca v okviru delovnega razmerja. Enako velja npr. med odmorom oziroma malico. V primeru, ko namreč voznik uporablja vozilo za druge potrebe in ne zaradi opravljanja dela po pogodbi za upravljavca, bi bilo namreč sledenje s strani upravljavca z vidika varstva osebnih podatkov sporno.

IP pojasnjuje, da je v zvezi z uporabo GPS izdal že precej mnenj, ki so dostopna na spletni strani IP (npr. mnenje št. 07121-1/2025/420, z dne 2.4.2025 in št. 07121-1/2025/461 z dne 11.4.2025).

IP pojasnjuje tudi, da je več informacij o varstvu osebnih podatkov pri uporabi GPS naprav na voljo tudi v smernicah, ki jih je pripravil IP in so dostopne na spletni strani IP: https://www.ip-rs.si/fileadmin/user_upload/Pdf/smernice/GPS_smernice_net.pdf.

V navedenih smernicah je posebej opisan tudi primer uporabe GPS pri opravljanju nalog občinskega redarstva (str. 12).

Glede uporabe telesnih kamer IP poudarja, da je uporaba telesnih kamer zakonsko dovoljena le v izjemnih primerih - npr. v prvem odstavku 113. člena Zakona o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol; Uradni list RS, št. 22/25 – UPB) za uporabo s strani policistov za namen dokazovanja prekrškov in kaznivih dejanj ter identificiranja kršiteljev oziroma storilcev.

IP vam posreduje tudi povezavo na neobvezujoče mnenje, v katerih najdete pojasnila (tudi) v zvezi z vašim zaprosilom:

https://www.ip-rs.si/index.php?id=401

IP ob tem dodaja, da bi v primeru uporabe telesne kamere, ki ste jo opisali v vašem zaprosilu za mnenje, lahko šlo tudi za snemanje javnih površin. IP pojasnjuje, da je videonadzor javnih površin dovoljen le v skladu s pogoji, določenimi v 80. členu ZVOP-2, ki med drugim v petem odstavku določa, da se tak videonadzor lahko za namen varovanja oseb, tajnih podatkov v prenosu, poslovnih skrivnosti ali premoženja večje vrednosti opravlja tudi z uporabo telesne kamere, če jo uporablja za to posebej usposobljena oseba. Takšna oseba je npr. usposobljen kurir za prenos tajnih podatkov ali policist, usposobljen za varovanje varovanih oseb.

Lepo vas pozdravljamo.

Pripravil:

Matej Sironič,

Svetovalec pooblaščenca I

dr. Jelena Virant Burnik,

Informacijska pooblaščenka