Jedro

Organ je v obravnavani zadevi pravilno uporabil materialne določbe, prvi odstavek 74.a člena ZGO-1, ki določa, kaj je treba predložiti vlogi za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo nezahtevnega objekta, ter prvi odstavek 74.c člena ZGO, ki določa pogoje, ki jih mora gradnja nezahtevnega objekta izpolnjevati. Svojo odločitev je oprl tudi na pravilen podzakonski predpis OPN.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Prvostopenjski organ je investitorjema izdal gradbeno dovoljenje za gradnjo nezahtevnega objekta – garaže, enoetažne, dimenzij 7 m x 7 m, višine 3,05 m z ravno streho, na zemljišču parc. št. 25/9 k.o. ..., pod tam navedenimi pogoji. V obrazložitvi je navedel, da so za izdajo dovoljenja izpolnjeni vsi pogoji, ki jih določa prvi odstavek 74.c člena Zakona o graditvi objektov (ZGO-1). Investitorja sta upoštevala tudi odmik od parcelne meje, ki je določen v drugem odstavku 79. člena Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine A. (OPN), ki za nezahtevne objekte, kar je predvidena garaža, glede na Uredbo o razvrščanju objektov glede na zahtevnost (Uredba), določa 2 metra od meje gradbene parcele ali regulacijske linije. V postopku je sodelovala tudi tožnica kot lastnica parcele 16/42 k.o. ..., od katere bo predvidena garaža odmaknjena 4,6 metrov. Tožnica je gradnji nasprotovala, ker sta investitorja posekala smreke na brežini, kar pomeni nevarnost za njen objekt, poudarjala pa je tudi, da bo na njen objekt padala senca. Izrazila je tudi bojazen, da bo garaža namenjena delavnici ter povzročala vsakodnevni hrup. Organ je ocenil, da s temi navedbami ni izkazala posega v njen pravni interes. V zvezi s senco pa, da je predvidena garaža od hiše odmaknjena več kot 6,6 metra, da bo imela ravno streho ter bo v višini 3,05 metra, zato glede na navedeno ter višinsko razliko med zemljiščema, hiša je locirana nekoliko višje od predvidene garaže, ne bo prekomerno negativno osenčena. V zvezi z hrupom oziroma, da bo garaža služila delavnici, pa pojasnjuje, da je predmet izdaje gradbenega dovoljenja garaža, ki se mora uporabljati skladno z namenom. Za ostale ugovore, glede poseganja v brežino, ker je investitor posekal smreke, pobešanje betonske ograje, ker zemlja drsi po brežini, ogrožanje temeljev hiše v primeru dežnih nalivov, zasutje poti in postavitev ograje, pa meni, da niso predmet postopka v zvezi z gradbenim dovoljenjem.

2. Drugostopenjski organ je pritožbo tožnice zavrnil. 3. Tožnica v tožbi navaja, da drugostopenjski organ ni upošteval niti ene njene prošnje. Da je investitor posekal smreke, ni zavaroval brežine, da ogroža ograjo, brežino in stanovanjsko hišo, ob brežini ni posadil cipres, kot je obljubil na občini. Hiša in garaža naj bi stali na parceli 24/2 k.o. ..., na tej parceli pa naj bi stale tri stanovanjske hiše, tudi B.B. Delajo senco, sedaj pa jo bo še garaža. Njena hiša stoji na brežini in ne na griču, kot opisuje graditelj. Meri po dolžini 12 metrov, po širini 8 metrov in ima dva okna obrnjena na graditeljevo parcelo, kjer bo sedaj stala garaža, ki bo dnevno prinašala hrup, saj stoji samo 1 meter stran od parcele in brežine. Upravno enoto je prosila, da parcelo 25/10 podaljša samo 4 do 6 metrov proti izkopu zemlje, ki je narejen na celotni širini od parcele 16/42 do 1068/5, saj za to ni nobene ovire. Ni zagotovila, da ni njena hiša v nevarnosti, saj se podira ograja in drsi zemlja, po izgradnji garaže pa ne bo niti dostopa do brežine. Je invalid in je ves dan v hiši med štirimi stenami ter sliši vsak hrup. Občina A. dela velike napake. Ob meritvi geometra za gradbeno parcelo ni podpisala nobenih papirjev. Predlaga odpravo izpodbijane odločbe ter da se zaščiti brežina, ograja ob hiši ter gradnja garaže prestavi ali vsaj podaljša iz meje parcele 25/10, sedaj je določeno 4 metre, na vsaj 10 metrov.

4. Toženka na tožbo ni odgovorila poslala pa je upravni spis.

5. Stranki z interesom v tem postopku investitorja B.B. in C.C. sta na tožbo odgovorila in predlagata njeno zavrnitev.

6. Tožba ni utemeljena.

7. Predmet upravnega spora je presoja gradbenega dovoljenja za gradnjo nezahtevnega objekta – garaže. 8. Sodišče ugotavlja, da je organ v obravnavani zadevi pravilno uporabil materialne določbe, prvi odstavek 74.a člena ZGO-1, ki določa, kaj je treba predložiti vlogi za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo nezahtevnega objekta, ter prvi odstavek 74.c člena ZGO, ki določa pogoje, ki jih mora gradnja nezahtevnega objekta izpolnjevati. Svojo odločitev je oprl tudi na pravilen podzakonski predpis OPN.

9. Med strankami ni sporno, da bo graditelj gradil nezahtevni objekt glede na Uredbo, kot določa prva alineja prvega odstavka 74.c člena ZGO-1. Sporna pa je skladnost predmetne gradnje s prostorskim aktom (druga alineja prvega odstavka 74.c člena ZGO-1) glede na ugovore tožnice, ki zahteva večji odmik garaže od svoje parcele. Njen ugovor ni utemeljen, glede na drugi odstavek 79. člena OPN, ki določa, da odmik nezahtevnih objektov znaša 2 metra od meje gradbene parcele ali regulacijske linije. Z odmikom 4,6 metrov je v OPN predpisan odmik spoštovan. Glede na razporeditev objekta tožnice in predvidene garaže v prostoru, garaža je locirana jugovzhodno od hiše tožnice ter nivojsko nižje, način gradnje (garaža bo enoetažna, višine 3,08 metra ter zaključena z ravno AP streho), tožničin objekt posledično zaradi zgrajene garaže ne bo pomembno senčen. Tako tožnica tudi neutemeljeno ugovarja večjemu odmiku garaže od parcelne meje zaradi nevarnosti senčenosti njene hiše. 10. Tožnica je v upravnem postopku uveljavljala še več ugovorov, ki pa niso neposredno povezani z gradnjo garaže in so zato v zvezi z izdanim gradbenim dovoljenjem, katerega zakonitost sodišče preverja, nerelevantni. Zaščito svoje hiše, ki so jo po njenih navedbah nudile pred posekom smreke na parceli investitorjev, bo morala tožnica urediti v drugih postopkih in jo v njih zahtevati tudi od investitorjev, kolikor je sama ne more zagotoviti na svoji nepremičnini. V zvezi s hrupom, ki ga tožnica pripisuje novozgrajenemu objektu, ker se bo uporabljal kot delavnica, pa ji je pravilno pojasnil že organ prve stopnje, da je presojal zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja za nezahteven objekt – garažo, ki se mora v skladu s tem namenom tudi uporabljati. Sodišče pa še dodaja, da kolikor se ne bo, da bo to lahko uveljavila v ustreznih inšpekcijskih postopkih, ni pa njena bojazen stvar presoje organa ob izdaji gradbenega dovoljenja oziroma razlog za zavrnitev izdaje gradbenega dovoljenja.

11. Glede na navedeno je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1), ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen ter da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena.