Jedro

Zakon ne predpisuje pogoja državljanstva za priznanje pravice do republiške štipendije. Ker Ustava RS v 13. členu določa, da se tujcem lahko omeji pravice samo z ustavo ali zakonom, to pomeni, da pravice do pridobitve republiške štipendije ni bilo mogoče omejiti s pravilnikom in zato ni bilo razloga za zavrnitev tožnikove zahteve, pri čemer je treba upoštevati, da velja tako glede sodišča (125. člen URS) kot tudi glede upravnih organov (120. člen URS), da so pri opravljanju dela oziroma funkcije vezani samo na ustavo in zakon.

Izrek

Reviziji se ugodi, sodbi sodišč druge in prve stopnje se spremenita tako, da se tožbenemu zahtevku tožnika ugodi in se odločbi Republiškega zavoda za zaposlovanje, območna enota V., št. 0502982500392/03/97/Z z dne 6.9.1997 in Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve št. II-0427/97-020-35-1943/98 z dne 8.4.1998 razveljavita in se zadeva vrne toženi stranki, da izda novo odločbo.

Obrazložitev

Prvostopenjsko sodišče je s sodbo zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek na razveljavitev odločb tožene stranke z dne 6.9.1997 in z dne 8.4.1998, s katerima je bil zavrnjen tožnikov zahtevek za dodelitev republiške štipendije z obrazložitvijo, da kandidat nima državljanstva Republike Slovenije.

Drugostopenjsko sodišče je, razen glede odločitve o stroških, zavrnilo pritožbo tožnika in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, je tožnik vložil laično revizijo, v kateri je smiselno navajal revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava. Predpis, na katerem temelji odločitev, ni v skladu z ustavo RS. Zato je predlagal, da revizijsko sodišče reviziji ugodi, izpodbijano sodbo spremeni in tožbenemu zahtevku v celoti ugodi.

Revizija je bila v skladu z določbo 375. člena zakona o pravdnem postopku (ZPP - Uradni list RS, št. 26/99 in nadalj.) vročena nasprotni stranki, ki na revizijo ni odgovorila, in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

Revizija je utemeljena.

Revizija je izredno, nesuspenzivno, devolutivno, dvostransko in samostojno pravno sredstvo proti pravnomočnim odločbam sodišč druge stopnje. Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, ki se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Po uradni dolžnosti pazi le na pravilno uporabo materialnega prava (371. člen ZPP).

Revizijsko sodišče je ugotovilo zmotno uporabo materialnega prava, saj sodišče ni pravilno uporabilo določb zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (ZZZPB - Uradni list RS, št. 5/91 in nadalj.) in zakona o delovnih razmerjih (ZDR - Uradni list RS, št. 14/90 in nadalj.).

Iz podatkov v spisu izhaja, da je tožnik 18.8.1997 kot dijak Šolskega centra - Poklicne in srednje ekonomske šole, S. G. vložil pri pristojnem zavodu za zaposlovanje vlogo za pridobitev republiške štipendije. Zahtevek je bil zavrnjen z obrazložitvijo, da tožnik ni državljan Republike Slovenije in zato ni upravičen do republiške štipendije. Odločitev je bila oprta na določbo 2. alinee prvega odstavka 2. člena pravilnika o štipendiranju (pravilnik - Uradni list RS, št. 29/93, 64/93, 64/94, 33/95, 38/96 in 39/97).

ZZZPB v 56. členu določa, da se lahko vajenci, dijaki in študentje, ki nimajo kadrovske štipendije oziroma nimajo posojil za študij, prijavijo na razpis za republiško štipendijo. To lahko pridobi kandidat, pri katerem dohodek na družinskega člana v preteklem koledarskem letu ne presega celoletnega zneska 130% zajamčene plače. Zakon ne predpisuje pogoja državljanstva za priznanje pravice do republiške štipendije. Ker Ustava RS v 13. členu določa, da se tujcem lahko omeji pravice samo z ustavo ali zakonom, to pomeni, da pravice do pridobitve republiške štipendije ni bilo mogoče omejiti s pravilnikom in zato ni bilo razloga za zavrnitev tožnikove zahteve, pri čemer je treba upoštevati, da velja tako glede sodišča (125. člen URS) kot tudi glede upravnih organov (120. člen URS), da so pri opravljanju dela oziroma funkcije vezani samo na ustavo in zakon.

V zadevi je odločalo že tudi Ustavno sodišče RS, ki je odločalo prav na pobudo tožnika. Z odločbo U-I-201/99 z dne 30.1.2003 je ugotovilo, da je določba 2. alinee prvega odstavka 2. člena pravilnika (enako pa pravilnika, ki je bil sprejet v letu 1999 - Uradni list RS, št. 48/99, 43/2000 in 62/2001) v neskladju z Ustavo RS in da ima ugotovitev učinek razveljavitve.

Zaradi navedenih razlogov je revizijsko sodišče v skladu z določbo prvega odstavka 380. člena ZPP reviziji ugodilo in spremenilo sodbi obeh nižjih sodišč, na podlagi tretjega odstavka 35. člena zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Uradni list RS, št. 19/94 in 20/98) pa razveljavilo (odpravilo) tudi odločbi tožene stranke, da bo tožena stranka lahko na novo odločila o tožnikovi vlogi brez upoštevanja spornih določb pravilnika.