Jedro

Pri presoji pravnih učinkov ustavitve izvršilnega postopka je treba upoštevati, da ustavitev postopka v primeru, ko o pravnih sredstvih dolžnika še ni bilo odločeno in postopek odločanja o teh pravnih sredstvih še ni končan, pomeni zgolj prenehanje opravljanja neposrednih dejanj izvršbe. Ustavitve izvršilnega postopka zato ne gre enačiti s koncem izvršilnega postopka, ki se konča šele takrat, ko stranke in drugi udeleženci ne morejo več opravljati procesnih dejanj. Če o ugovoru dolžnika, še ni bilo odločeno, izdani sklep o ustavitvi postopka ne pomeni konca izvršilnega postopka v celoti, temveč le konec oprave izvršbe - povsem enaka bi bila situacija, če sodišče izpodbijanega sklepa ne bi izdalo, saj je bila izvršba (kot že pojasnjeno) končana že s samo realizacijo sklepa o izvršbi. Izdaja sklepa o ustavitvi izvršilnega postopka zato ne pomeni ovire za odločanje o ugovoru dolžnika, izvršilni postopek pa se v takšnem primeru konča šele potem, ko je pravnomočno odločeno o vseh pravnih sredstvih.

Sodišče prve stopnje je pravilno opozorilo, da je v Sloveniji uveljavljen sistem bruto dohodkov, prav tako je pravilno opozorilo na razliko med odpravnino, ki je urejena v 108. členu ZDR-1, in denarnim povračilom za primer nezakonitega prenehanja pogodbe o zaposlitvi, ko nadaljevanje delovnega razmerja glede na okoliščine ni več možno, ki je urejena v 118. členu ZDR-1. Izplačilo, ki je bilo med strankama dogovorjeno s sodno poravnavo, ki je izvršilni naslov v tej zadevi, je sodišče prve stopnje pravilno štelo kot denarno povračilo iz 118. člena ZDR-1. Zmotno pa je pri tem štelo, da se od tega denarnega povračila ne plačajo prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.V sodni praksi je že bilo poudarjeno, da se po določbi prvega in tretjega odstavka 144. člena ZPIZ-2 od denarnega povračila plačujejo tudi prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, in da se na navedene določbe ZPIZ-2 se sklicujejo tudi drugi področni zakoni, ki urejajo obveznosti plačila prispevkov od prejemkov iz delovnega razmerja iz zdravstvenega zavarovanja, zavarovanja za primer brezposelnosti itd. Taka sodna praksa se ujema z vsebino davčnega pojasnila FURS z dne 17. 6. 2025. S predstavljenim stališčem soglaša tudi pritožbeno sodišče, saj gre pri denarnem povračilu za prejemek na podlagi delovnega razmerja - če ne bi bilo delovnega razmerja (ki je sicer res prenehalo), tudi denarnega nadomestila ne bi bilo.

Izrek

I.Pritožba zoper sklep z dne 19. 9. 2025 se zavrže.

Vsaka stranka sama krije svoje pritožbene stroške v zvezi s pritožbo zoper sklep z dne 19. 9. 2025.

II.Pritožbi zoper sklep z dne 30. 9. 2025 se ugodi in sklep z dne 30. 9. 2025 spremeni tako, da se dolžnikovemu ugovoru ugodi v celoti, zaradi česar se sklep o izvršbi v celoti razveljavi in predlog za izvršbo zavrne.

Upnica je dolžna v 8 dneh dolžniku povrniti ugovorne stroške 353,66 EUR, če zamudi s plačilom, od devetega dne dalje z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Upnica je v zvezi s pritožbo zoper sklep z dne 30. 9. 2025 dolžna dolžniku v 8 dneh povrniti pritožbene stroške 423,66 EUR, če zamudi s plačilom, od devetega dne dalje z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1.Predmet pritožbenega preizkusa sta dva sklepa: s prvim z dne 19. 9. 2025 je sodišče prve stopnje ustavilo izvršbo, z drugim z dne 30. 9. 2025 pa je (I.) delno ugodilo dolžnikovemu ugovoru ter sklep o izvršbi razveljavilo v 1. alineji za znesek 5.966,25 EUR in predlog za izvršbo v tem delu zavrnilo; (II.) v preostalem delu je ugovor zavrnilo in (III.) odločilo, da vsaka stranka krije svoje stroške ugovornega postopka.

O PRITOŽBI ZOPER SKLEP Z DNE 19. 9. 2025:

2.V pravočasni pritožbi dolžnik opozarja, da je sodišče spregledalo, da je 4. 2. 2025 vložil ugovor, 9. 4. 2025 pa odgovor na upničin odgovor na ugovor. Ko bo sodišče ugodilo ugovoru, bo moralo razveljaviti izvršilna dejanja in dovoliti nasprotno izvršbo ter voditi postopek do konca, dokler upnik ne prejme preseženo zarubljenih in odvzetih sredstev. Izvršbe ni mogoče ustaviti preden se pravnomočno ne odloči o ugovoru.

3.Upnica v odgovoru predlaga zavrnitev pritožbe.

4.Pritožba ni dovoljena.

5.Izvršba je bila dovoljena na podlagi sodne poravnave I Pd 478/2024 Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, sodišče prve stopnje pa jo je delno ustavilo, ker je organizacija za plačilni promet obvestila, da je v celoti izvršila sklep o izvršbi.

6.Najprej pritožbeno sodišče opozarja, da je bila izvršba zaključena že s tem, ko je organizacija za plačilni promet izvršila sklep o izvršbi. V takem primeru sklep o ustavitvi izvršbe ni potreben (razen, če bi bila v teku še izvršba z drugimi izvršilnimi sredstvi, ko bi bilo treba ustaviti izvršbo na ta izvršilna sredstva).

7.Sicer pa je pri presoji pravnih učinkov ustavitve izvršilnega postopka treba upoštevati, da ustavitev postopka v primeru, ko o pravnih sredstvih dolžnika še ni bilo odločeno in postopek odločanja o teh pravnih sredstvih še ni končan, pomeni zgolj prenehanje opravljanja neposrednih dejanj izvršbe. Ustavitve izvršilnega postopka zato ne gre enačiti s koncem izvršilnega postopka, ki se konča šele takrat, ko stranke in drugi udeleženci ne morejo več opravljati procesnih dejanj. Če o ugovoru dolžnika, še ni bilo odločeno, izdani sklep o ustavitvi postopka ne pomeni konca izvršilnega postopka v celoti, temveč le konec oprave izvršbe - povsem enaka bi bila situacija, če sodišče izpodbijanega sklepa ne bi izdalo, saj je bila izvršba (kot že pojasnjeno) končana že s samo realizacijo sklepa o izvršbi. Izdaja sklepa o ustavitvi izvršilnega postopka zato ne pomeni ovire za odločanje o ugovoru dolžnika,

izvršilni postopek pa se v takšnem primeru konča šele potem, ko je pravnomočno odločeno o vseh pravnih sredstvih.

8.Ker odločitev o ustavitvi postopka ne preprečuje odločanja o dolžnikovem ugovoru, pravni učinki sklepa o ustavitvi postopka (prenehanje opravljanja neposrednih dejanj izvršbe) pa so dolžniku v korist in zase ugodnejše rešitve zadeve z obravnavano pritožbo ne more doseči, dolžnik nima pravnega interesa za pritožbo zoper izpodbijani sklep. Pritožbeno sodišče je zato njegovo pritožbo kot nedovoljeno zavrglo (1. točka 365. člena v zvezi s četrtim odstavkom 343. člena Zakona o pravdnem postopku

(v nadaljevanju ZPP) in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju

(v nadaljevanju: ZIZ)).

O PRITOŽBI ZOPER SKLEP Z DNE 30. 9. 2025:

9.V pravočasni pritožbi dolžnik kot bistveno navaja, da je napačna sodna presoja, da je treba od bruto zneska sodne poravnave plačati le akontacijo dohodnine, kar je sodišče prve stopnje pojasnilo v 31. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa. Dolžnik se sklicuje na davčno pojasnilo FURS z dne 17. 6. 2025, ki obravnava med drugim tudi izplačila po 118. členu ZDR-1, kar je tudi podlaga sodne poravnave, ki je bila izvršilni naslov v tej izvršilni zadevi. Iz tega pojasnila izhaja, da se denarno povračilo po navedenem členu ZDR v celotnem izplačanem znesku všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja, od katerega se obračuna in plača akontacija dohodnine ter prispevki za socialno varnost.

10.V odgovoru upnica nasprotuje pritožbi in predlaga njeno zavrnitev. Nasprotuje stališču FURS in opozarja, da pritožba ne vsebuje konkretiziranih trditev o dejanskem stanju niti dokaznih predlogov. Ponavlja, da je delovno razmerje med upnico in dolžnikom prenehalo 16. 5. 2024, ko je dolžnik upnico odjavil iz vseh obveznih socialnih zavarovanj.

11.Pritožba je utemeljena.

12.Sodišče prve stopnje je pravilno opozorilo, da je v Sloveniji uveljavljen sistem bruto dohodkov, prav tako je pravilno opozorilo na razliko med odpravnino, ki je urejena v 108. členu Zakona o delovnih razmerjih

(v nadaljevanju: ZDR-1), in denarnim povračilom za primer nezakonitega prenehanja pogodbe o zaposlitvi, ko nadaljevanje delovnega razmerja glede na okoliščine ni več možno, ki je urejena v 118. členu ZDR-1. Izplačilo, ki je bilo med strankama dogovorjeno s sodno poravnavo, ki je izvršilni naslov v tej zadevi, je sodišče prve stopnje pravilno štelo kot denarno povračilo iz 118. člena ZDR-1. Zmotno pa je pri tem štelo, da se od tega denarnega povračila ne plačajo prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. V sodni praksi je že bilo poudarjeno, da se po določbi prvega in tretjega odstavka 144. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju

(v nadaljevanju: ZPIZ-2) od denarnega povračila plačujejo tudi prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, in da se na navedene določbe ZPIZ-2 se sklicujejo tudi drugi področni zakoni, ki urejajo obveznosti plačila prispevkov od prejemkov iz delovnega razmerja iz zdravstvenega zavarovanja, zavarovanja za primer brezposelnosti itd.

Taka sodna praksa se ujema z vsebino davčnega pojasnila FURS z dne 17. 6. 2025. S predstavljenim stališčem soglaša tudi pritožbeno sodišče, saj gre pri denarnem povračilu za prejemek na podlagi delovnega razmerja - če ne bi bilo delovnega razmerja (ki je sicer res prenehalo), tudi denarnega nadomestila ne bi bilo.

13.Dolžnik je bil torej dolžan poleg dohodnine obračunati tudi prispevke za katere v ugovoru navaja, da jih je obračunal in odvedel v višini: 1.525,45 EUR za zdravstveno zavarovanje, 3.717,68 EUR za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, 33,58 EUR za brezposelnost in 23,99 EUR za starševsko varstvo, skupno 5.300,07 EUR. Za te trditve je priložil tudi dokazilo. Dolžnik je tako dokazal, da je bil znesek, ki ga je upnica zahtevala v tej izvršbi, dolžan plačati na račun dohodnine in prispevkov, kar pa pomeni, da je predlog za izvršbo neutemeljen. Temu ustrezno je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremenilo (3. točka 365. člena ZPP), ugodilo tudi preostalemu delu ugovora in posledično razveljavilo sklep o izvršbi in predlog za izvršbo zavrnilo.

14.Z vložitvijo neutemeljenega predloga za izvršbo je upnica neutemeljeno povzročila dolžniku stroške: 400 točk za sestavo ugovora, 2 % materialnih stroškov in 22 % DDV, kar skupaj znaša 298,66 EUR, k čemur je treba prišteti še sodno takso za ugovor 55 EUR. Te ugovorne stroške mu je dolžna povrniti po določbi šestega odstavka 38. člena ZIZ.

15.Na podlagi iste določbe je dolžnik, ki je uspel s pritožbo, upravičen, da mu upnica dolžna povrne tudi pritožbene stroške: 400 točk za sestavo pritožbe, 2 % materialnih stroškov in 22 % DDV, kar skupaj znaša 298,66 EUR, k čemur je treba prišteti še sodno takso za pritožbo 125 EUR.

-------------------------------

1VSL sklep II Ip 643/2017.

2US RS Up-1273/07-11, 10. točka obrazložitve.

3Uradni list RS, št. 26/99, s spremembami.

4Uradni list RS, št. 51/98, s spremembami.

5VSM Sklep I Ip 5/2022.

6Uradni list RS, št. 21/13, s spremembami.

7Uradni list RS, št. 96/12, s spremembami.

8VDSS sodba Pdp 11/2015.

Zveza:

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 343, 343/4, 365, 365-1 Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 15, 17, 20 Zakon o delovnih razmerjih (2013) - ZDR-1 - člen 108, 118 Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (2012) - ZPIZ-2 - člen 144, 144/1, 144/3

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.