Jedro

Ker je tožnici zadnje delovno razmerje prenehalo z iztekom roka, določenega v pogodbi o zaposlitvi sklenjen za določen čas in ji torej ni prenehalo delovno razmerje, ki bi bilo sklenjeno za nedoločen čas, brez lastne krivde, kot to določa zakon, eden od pogojev po 4. alinei noveliranega 1. odst. 396. čl. ZPIZ-1 za pridobitev predčasno pokojnine po ZPIZ/92 ni izpolnjen. Zato tožnici na podlagi te predhodne določbe (396. čl. ZIZ/99) ni mogoče priznati pravice do predčasne pokojnine po starem zakonu (ZPIZ/92), saj morajo biti za priznanje pravice izpolnjeni vsi zakonski pogoji.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožnica sama trpi svoje stroške pritožbe.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek tožnice, da se razveljavita odločbi toženca št. 5 027 713, z dne 3.4.2002 in št. P-5027712, z dne 9.7.2002 ter da se tožnici prizna pravica do predčasne pokojnine za čas od 14.4.2002 dalje, skupaj z izplačilom razlike med pripadajočo pokojnino in dejansko prejetimi zneski, ki v času od 31.3.2005 znaša 3,174.950,00 SIT, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi od posameznih zneskov od zapadlosti dalje do plačila. Zavrnilo je tudi zahtevek za povrnitev stroškov postopka.

Zoper sodbo se pritožuje tožnica po pooblaščenki in sicer zaradi napačne uporabe materialnega prava. Pri tem navaja, da je še vedno prepričana, da ji pripada pravica do predčasne pokojnine na podlagi 394. čl. (očitno je mišljen 396. čl.) Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS št. 106/99 s spremembami - ZPIZ/99). Tožnica se ne strinja s stališčem prvostopnega sodišča, da obvestilo toženca, ki ga je prejela v mesecu aprilu 2000 in iz katerega izhaja, da bo pridobila pravico do predčasne pokojnine, ko bo dopolnila starost 53 let in 30 let pokojninske dobe, če je bila v zadnjih 24 mesecih najmanj 12 mesecev prijavljena na Zavodu za zaposlovanje kot iskalka zaposlitve, ne predstavlja okoliščine, zaradi katere toženec svojih odločb, ki jih izpodbija tožnica, ne bi smel izdati v skladu z novelirano določbo Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Toženec je tožnici dne 24.9.2001 celo izračunal oz.

poslal predhodni variantni izračun pokojnine in jo ponovno opozoril na pogoje, ki jih mora izpolnjevati za pridobitev pravice do predčasne pokojnine. Tožnica je 53 let dopolnila

14.4.2002, pred tem pa je bila od 15.4.2001 prijavljena pri Zavodu RS za zaposlovanje kot brezposelna oseba. Z obvestili toženca in celo variantnim izračunom je bila zavedena in toliko bolj presenečena, ker ji je toženec njeno vlogo za priznanje pravice do predčasne pokojnine zavrnil. Tožnica je prepričana, da je upravičena do predčasne pokojnine od 14.4.2002 dalje, zato predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje oz. podredno, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da zahtevku v celoti ugodi.

Obenem priglaša tudi pritožbene stroške.

Pritožba ni utemeljena.

Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopno sodišče razčistilo dejstva, bistvena za odločitev v sporu ter na podlagi pravilno in popolno ugotovljenega dejanskega stanja, ob pravilni uporabi materialnega prava tudi pravilno odločilo. Pri tem ni kršilo postopkovnih določb, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. Zakona o pravdnem postopku, Ur. l. RS št. 26/99 - 2/2004 - ZPP).

Sodbo je tudi ustrezno obrazložilo tako z dejanskimi kot tudi s pravnimi razlogi.

Tožnica je s tožbo uveljavljala priznanje pravice do predčasne pokojnine, pri čemer se je sklicevala na 40. člen Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS št. 12/92 s spremembami - ZPIZ/92) v zvezi s 396. čl. novega zakona (ZPIZ/99). Določba 396. čl. ZPIZ/99 pomeni prehodno določbo, ki izjemoma omogoča uveljavitev pravice do starostne ali predčasne pokojnine po prejšnjih predpisih, torej po starem zakonu (ZPIZ/92). V 1. odst. 396. čl. zakona je bilo tako sprva določeno, da zavarovanci, ki so do 31.12.1999 pridobili pravico do denarnega nadomestila za čas brezposelnosti ali jim je do tega dne prenehalo delovno rezmerje zaradi stečaja, likvidacije ali prisilne poravnave, ali so bili delovni invalidi II. oz. III.

kategorije invalidnosti, ali jim je prenehalo delovno razmerje brez lastne krivde pred uvedbo stečaja podjetja in so bili prijavljeni pri Zavodu za zaposlovanje več kot 24 mesecev in jim je do izpolnitve pogojev za pridobitev pravice do starostne ali predčasne pokojnine po predpisih, veljavnih do uveljavitve tega zakona manjkalo 5 let starosti in pokojninske dobe ali manj, lahko uveljavijo pravico do starostne ali predčasne pokojnine po predpisih, veljavnih do uveljavitve tega zakona. Navedena določba pa je bila spremenjena z novelo zakona, objavljeno v Uradnem listu RS št. 109/2001 - ZPIZ-1c. Skladno z noveliranim 1. odst. 396. čl. ZPIZ/99, zavarovanec, ki mu je na dan 31.12.1999 do izpolnitve pogojev za pridobitev pravice do starostne ali predčasne pokojnine po predpisih, veljavnih do tega dne, manjkalo 5 let starosti in pokojninske dobe ali manj, lahko uveljavi pravico do starostne ali predčasne pokojnine po teh predpisih, če:

- je na dan 31.12.1999 užival pravico do denarnega nadomestila za čas brezposelnosti oz. mu je na ta dan pravica do denarnega nadomestila mirovala, po 1.1.2000 pa je uveljavil pravico do denarnega nadomestila za preostali čas, ali - mu je prenehalo delovno razmerje zaradi stečaja, likvidacije, prisilne poravnave ali drugih operativnih razlogov do vključno

31.12.1999 in je do navedenega dne ostal dejansko nezaposlen; - ima na dan 31.12.1999 status delovnega invalida II. oz. III.

kategorije,

- mu je delovno razmerje za nedoločen čas prenehalo brez lastne krivde pred uvedbo stečaja podjetja, uvedenega do 31.12.1999 in je bil do 31.12.1999 prijavljen pri Zavodu za zaposlovanje več kot 24 mesecev ter je do 31.12.1999 ostal dejansko nezaposlen.

Kot to izhaja iz obrazložitve novele navedenega člena (Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju vključno z novelo ZPIZ-1e, prečiščeno besedilo z obrazložitvijo sprememb in dopolnitev, Bonex Založba, Ljubljana, 2004) je bil 1. odst. spremenjen zaradi večje jasnosti besedila in odprave pomanjkljivosti v praksi, saj so pogoji za pridobitev pravic natančneje opredeljeni.

Za presojo predmetne zadeve je torej bistveno, kdaj je bila vložena zahteva za priznanje pravice do predčasne pokojnine. V primeru, da bi bila ta zahteva podana do uveljavitve novele ZPIZ-1c, ki je začela veljati 1.1.2002, bi se namreč tožničina vloga obravnavala po predpisih, veljavnih do navedenega datuma.

Ker pa je tožnica zahtevo za priznanje pravice do predčasne pokojnine vložila dne 15.3.2002, je potrebno pri presoji izpolnjevanja zakonskih pogojev upoštevati novelirano določbo 1. odst. 396. čl., ki velja od 1.1.2002 dalje. Med strankama je očitno nesporno, da tožnica na dan 31.12.1999 ni uživala pravice do denarnega nadomestila za čas brezposelnosti, da ji ni prenehalo delovno razmerje zaradi stečaja, likvidacije, prisilne poravnave ali drugih operativnih razlogov ter nadalje, da na dan

31.12.1999 tudi ni imela statusa delovnega invalida II. oz. III.

kategorije invalidnosti in da torej s tem v zvezi ne izpolnjuje pogojev po 1., 2. in 3. alinei noveliranega 1. odst. 396. čl. ZPIZ/99. Prav tako pa tudi po stališču pritožbenega sodišča tožnica ne izpolnjuje pogojev, določenih v že citirani 4. alinei noveliranega 1. odst. 396. čl. ZPIZ/99, kajti tožnica je bila nazadnje zaposlena za določen čas in sicer gre za obdobje od

25.3.1996 do 30.4.1996, kar je razvidno tudi iz fotokopije pogodbe o zaposlitvi z dne 25.3.1996 (priloga A/1 sodnega spisa).

Zakon namreč v 4. alinei kot enega izmed pogojev izrecno določa prenehanje delovnega razmerja, sklenjenega za nedoločen čas, brez krivdnih razlogov. Ker je šlo za delovno razmerje za določen, ne pa za nedoločen čas, torej že iz tega razloga en od pogojev po 4. alinei 1. odst. 396. čl. ni izpolnjen, to pa pomeni, da tožnici na podlagi prehodnih določb novega zakona ni mogoče priznati pravice do predčasne pokojnine po prejšnjih predpisih. Za priznanje take pravice morajo biti namreč izpolnjeni vsi zakonsko določeni pogoji in če en od teh ni izpolnjen, tudi pravice ni mogoče priznati.

V zvezi s pritožbenimi navedbami, da je bilo tožnici že v letu 2000 pojasnjeno, da se bo lahko predčasno upokojila po starih predpisih, ko bo dopolnila starost 53 let, pa pritožbeno sodišče poudarja, da je bilo navedeno pojasnilo dano še v času veljavnosti prvotnega besedila 1. odst. 396. člena, medtem ko je za presojo predmetne zadeve glede na datum vložitve zahteve potrebno upoštevati novelo zakona, torej spremenjen 1. odst. 396. čl. ZPIZ/99. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje. Ker tožnica s pritožbo ni uspela, je pritožbeno sodišče na podlagi

68. čl. Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS št. 2/2004 - 10/2004 - ZDSS-1) v zvezi s 154. čl. ZPP odločilo, da tožnica trpi sama svoje stroške pritožbe.