Jedro

Pri določitvi kazni v pogojni obsodbi se morajo upoštevati vse okoliščine, ki lahko vplivajo na to ali naj bo kazen manjša ali večja (člen 41 KZJ). Prav tako mora biti preizkusna doba primerno dolga.

Izrek

Pritožbi javnega tožilca se ugodi, izpodbijana sodba se spremeni tako, da se obd. določena kazen zviša na 4 (štiri) mesece zapora, preizkusna doba pa podaljša na 2 (dve) leti.

Obdolženec je dolžan plačati stroške pritožbenega postopka, pri čemer se mu odmeri 15.000,00 SIT povprečnine.

Obrazložitev

Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje obdolženca spoznalo za krivega kaznivega dejanja uničevanja gozdov po I. odstavku 157. člena KZ RS in mu izreklo pogojno obsodbo ter mu v tej po I. odst. 157. čl. KZ RS določilo kazen enega meseca zapora z enoletno preizkusno dobo. Obdolžencu je naložilo tudi plačilo stroškov kazenskega postopka.

Zoper sodbo se je pravočasno pritožil javni tožilec zaradi odločbe o kazenski sankciji in predlagal, da sodišče druge stopnje izpodbijano sodbo spremeni tako, da določeno kazen zapora zviša in preizkusno dobo podaljša. Pritožba je utemeljena.

Pritrditi je potrebno pritožbi, da je v okviru pogojne obsodbe obdolženca določena enomesečna zaporna kazen prenizka in zato neprimerna tako iz razlogov specialne prevencije, kot tudi glede na generalno preventivne namene kaznovanja. Sodišče prve stopnje je pri odmeri zagrožene kazni, kakor utemeljeno opozarja pritožba, premalo kritično presodilo olajševalne okoliščine in kot eno izmed teh nepravilno štelo tudi obdolženčev namen pogozditi izsekano parcelo.

Takšen namen pa v dokaznem postopku ni bil izkazan, zlasti pa ni bilo niti omenjeno dejstvo, da naj bi obdolženi že kupil ustrezne sadike, na podlagi katerega je sodišče utemeljilo navedeno olajševalno okoliščino. Na drugi strani pa sodišče prve stopnje ni upoštevalo vseh obteževalnih okoliščin, to je stopnjo odolženčeve kazenske odgovornosti, njegovega nagiba, stopnje ogrožanja zavarovane dobrine in okoliščin, v katerih je bilo dejanje storjeno. Obdolženi je ravnal z direktnim naklepom in, kot je v svojem zagovoru povedal sam, izključno zaradi zaslužka. Glede na količino 124,90 m3 neupravičeno posekanega lesa je na obdolženčevi parceli prišlo do popolnega uničenja gozda in onemogočenja njegove naravne obnove, ekološka škoda pa je glede na dejstvo, da gre za golosek na strmem terenu, na katerem je po gozdno-gospodarskem načrtu predvidena le sanitarna sečnja v obsegu 6 % globalne količine lesne mase, še večja. Končno bi po oceni pritožbenega sodišča prvostopenjsko sodišče moralo dati večjo težo tudi objektivni plati kaznivega dejanja in v tem okviru upoštevati dejstvo, da z goloseki nastaja neprecenljiva naravna škoda, da je prvenstveni razlog zanje hiter in velik zaslužek ter da prav zaradi tega nizke zagrožene kazni za storilca ne predstavljajo realne grožnje. Gola omemba pogostnosti tovrstnih kaznivih dejanj med obteževalnimi okoliščinami v obrazložitvi odločbe o kazenski sankciji glede na vse navedeno ter glede na pomen in težo tovrstnih dejanj ne zadošča. Spričo navedenih razlogov je sodišče druge stopnje ob pravilnem vrednotenju vseh olajševalnih in obteževalnih okoliščin ugodilo pritožbi javnega tožilca in obdolžencu v okviru pogojne obsodbe določeno kazen zvišalo na štiri mesece zapora, preizkusno dobo pa podaljšalo na dve leti. Sodišče druge stopnje ocenjuje, da bodo šele s tako določeno kaznijo doseženi vsi nameni kaznovanja.

Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na določilih I. odst. 98. čl. in 101. čl. ZKP. Povprečnina je bila odmerjena po enakih kriterijih kot na prvi stopnji.