Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VDSS Sodba Psp 191/2022

ECLI:SI:VDSS:2022:PSP.191.2022 Oddelek za socialne spore

vdovska pokojnina sprememba dejanskega stanja sprememba zakonodaje starostna omejitev
Višje delovno in socialno sodišče
24. avgust 2022
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Sprememba v dejanski podlagi se presoja upoštevajoč pravnorelevantna dejstva, to je tožničino starost do uveljavitve ZPIZ-2 in ne njeno starost ob vložitvi vloge. Sodišče je pravilno ugotovilo, da določba v šestem odstavku 110. člena ZPIZ-1 določa, da če vdovi pravica do vdovske pokojnine preneha pred dopolnjenim 53. letom starosti, toda po dopolnjenem 48. letu, jo lahko znova uveljavi ko dopolni 53 let starosti. Tega pogoja tožnica ni izpolnila.

Tožnica zahtevanih zakonskih pogojev še vedno ne izpolnjuje, zaradi česar ni upravičena do priznanja vdovske pokojnine. Ker je ključen trenutek ugotavljanja starosti na dan 31. 12. 2012, se pravno relevantno dejansko stanje s potekom časa ne bo spremenilo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

II. Stroške pritožbe nosi tožeča stranka sama.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo odločbe toženca št. ... z dne 12. 4. 2021 in njegov sklep št. ... z dne 14. 10. 2020 in da se tožnici prizna pravica do vdovske pokojnine po pokojnem A. A. ter da je toženec dolžan v 15 dneh od pravnomočnosti sodbe s posebno odločbo tožnici na novo odmeriti vdovsko pokojnino. Hkrati je odločilo, da tožnica sama nosi svoje stroške postopka.

2. Zoper sodbo se pritožuje tožnica iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga, da sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi v celoti, podredno pa sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču v novo odločanje, tožencu pa v plačilo naloži vse stroške tega postopka.

Ne soglaša z odločitvijo, da je v tej zadevi ključen datum uveljavitve ZPIZ-2 (31. 12. 2012). Po mnenju sodišča bi tožnica na ta datum morala izpolnjevati pogoj starosti po določbi 110. člena ZPIZ-1, ki v šestem odstavku določa, da če vdovi pravica do vdovske pokojnine preneha pred dopolnjenim 53. letom starosti, toda po dopolnjenem 48. letu, jo lahko znova uveljavi, ko dopolni 53 let starosti. Ker je tožnica na dan 31. 12. 2012 dopolnila le 45 let starosti, v tej zadevi ni pomembno, da je na dan izgube vdovske pokojnine dopolnila starost 48 let. Napačna je ugotovitev, da je dejstvo, da je tožnica na dan 31. 12. 2012 dopolnila samo 45 let starosti, ostalo nespremenjeno tako v letu 2017 kot v letu izpodbijanih odločb toženca, zaradi česar ne gre za spremembo dejanskega stanja v letu 2020 niti spremembo pravne podlage, na katero tožnica opira zahtevek. Tožnica ne izpolnjuje pogojev po četrtem odstavku 53. člena ZPIZ-2, ker je za konkretni primer ključna starost tožnice ob prenehanju pravice do vdovske pokojnine po 3. alineji prvega odstavka 53. člena ZPIZ-2. Napačna je ugotovitev, da je toženec na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP pravilno zavrgel tožničino zahtevo za priznanje vdovske pokojnine. Tožnica vztraja, da je upravičena do vdovske pokojnine po pokojnem možu A. A., umrlemu ... 2009 še naprej. Tožnica je bila upravičena do vdovske pokojnine po pokojnem možu umrlem ... 2009 na podlagi odločbe toženca z dne 30. 6. 2010 od 17. 10. 2009 dalje. Z dnem 2. 8. 2016 je tožnici prenehala pravica do vdovske pokojnine, ker je sin dopolnil starost 26 let (2. 8. 2016 mu je prenehala pravica do družinske pokojnine), tožnica pa takrat ni izpolnjevala pogojev za priznanje pravice do vdovske pokojnine. Na dan izgube pravice do izplačevanja družinske pokojnine, je tožnica dopolnila 48 let in 11 mesecev starosti. Dne 4. 9. 2020 je tožnica ponovno vložila zahtevo za priznanje pravice do vdovske pokojnine. Na ta dan je dopolnila starost 53 let. Tako ne gre več za enako dejansko stanje kot v pravnomočni odločbi toženca z dne 5. 1. 2017, niti ne za enako pravno podlago. Pravna podlaga je podana v ZPIZ-2, kjer je v prehodni določbi prvega odstavka 392. člena določeno, da lahko družinski člani umrlega, ki so do uveljavitve tega zakona izpolnili starost za pridobitev pravice do vdovske ali družinske pokojnine po 110., 119., 421., 425. in 426. členu ZPIZ-1 uveljavijo pravico do vdovske ali družinske pokojnine po ZPIZ‑1 tudi po uveljavitvi tega zakona, če so izpolnjeni pogoji določeni v 109. členu ZPIZ-1 na strani umrlega. Relevantna so določila glede priznanja pravice do vdovske pokojnine po ZPIZ-1. Upoštevajoč 110. člen ZPIZ-1 pridobi vdova pravico do vdovske pokojnine, če do smrti zavarovanca, po katerem ji gre pravica, dopolni starost 53 let ali če je bila do zavarovančeve smrti popolno nezmožna za delo ali je to postala v enem letu po zavarovančevi smrti ali če ji je po zavarovančevi smrti ostal otrok ali več otrok, ki imajo pravico do družinske pokojnine po umrlem zavarovancu, vdova pa ima do njih dolžnost preživljanja. Vdova, ki do zavarovančeve smrti ni dopolnila 53 let, dopolnila pa je 48 let v skladu s tretjim odstavkom 110. člena ZPIZ-1, pridobi pravico do vdovske pokojnine, ko dopolni 53 let starosti. Glede na šesti odstavek 110. člena ZPIZ-1 bi morala tožnica dopolniti starost 48 let, da bi lahko znova uveljavila pravico do vdovske pokojnine, ko bi dopolnila 53 let starosti. Ker je tožnica ob prenehanju pravice do družinske pokojnine dopolnila starost 48 let in 11 mesecev in ob vložitvi zahteve starost 53 let, je upravičena do vdovske pokojnine (pogoj iz šestega odstavka 110. člena ZPIZ-1). Ob vložitvi zahteve za priznanje pravice do vdovske pokojnine dne 4. 9. 2020 je tožnica izpolnila pogoj starosti 53 let. O takšni dejanski in pravni podlagi toženec z odločbama z dne 5. 1. 2017 in 13. 4. 2017 še ni odločal. V tej zadevi ni relevantna starost tožnice na dan 31. 12. 2012. To tudi ne izhaja iz prehodnih določb 392. člena ZPIZ-2 niti iz obrazložitev sodb VDSS, opr. št. Psp 279/2016 in Psp 64/2016, na katere se je sklicevala tožnica. V obeh citiranih primerljivih zadevah pritožbeno sodišče ni izpostavljalo starosti tožnice na dan 31. 12. 2012, kar je kot ključen pogoj izpostavilo sodišče prve stopnje v predmetni socialni zadevi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo sodbo v mejah pritožbenih razlogov in v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 73/2007 s spremembami, v nadaljevanju: ZPP) tudi po uradni dolžnosti pazilo na pravilno uporabo materialnega prava ter absolutno bistvene kršitve postopka. Pritožnica ne navaja ničesar takega, kar bi lahko vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe. Pritožbeno sodišče soglaša z dejanskimi ugotovitvami in razlogovanjem sodišča prve stopnje.

5. Pritožbeno sodišče ne more slediti zatrjevanju pritožnice, da je sodišče zmotno uporabilo materialno pravo, ko tožnici ni priznalo pravice do vdovske pokojnine. Sodišče je kot pravno podlago svoje odločitve pravilno povzelo in uporabilo Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju,1 ki v prehodni določbi prvega odstavka 392. člena določa, da lahko družinski člani umrlega, ki so do uveljavitve tega zakona izpolnili starost za pridobitev pravice do vdovske ali družinske pokojnine po 110., 119., 421., 425. in 426. členu Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju2 uveljavijo pravico do vdovske pokojnine ali družinske pokojnine po ZPIZ-1 tudi po uveljavitvi tega zakona, če so izpolnjeni pogoji določeni v 109. členu ZPIZ-1 na strani umrlega.

6. Pravilno je razlogovanje sodišča v 6. točki obrazložitve, da je glede na izpodbijani odločbi toženca potrebno primarno ugotoviti, ali sta se od pravnomočne odločbe toženca z dne 5. 1. 2017 do ponovne zahteve za priznanje pravice do vdovske pokojnine dejansko stanje in pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, spremenila. Ni pravilno zatrjevanje tožnice o spremenjeni dejanski in pravni podlagi, ker se je pri tožnici spremenila starost ob vložitvi vloge za priznanje pravice do starostne pokojnine. Kot je pravilno poudarilo sodišče v 7. točki obrazložitve sodbe je v tej zadevi ključna starost do uveljavitve ZPIZ-23 in ne starost ob vložitvi vloge. Sprememba v dejanski podlagi se presoja upoštevajoč pravnorelevantna dejstva, to je tožničino starost do uveljavitve ZPIZ-2 in ne njeno starost ob vložitvi vloge. Sodišče je pravilno ugotovilo, da določba v šestem odstavku 110. člena ZPIZ-1 določa, da če vdovi pravica do vdovske pokojnine preneha pred dopolnjenim 53. letom starosti, toda po dopolnjenem 48. letu, jo lahko znova uveljavi ko dopolni 53 let starosti. Tega pogoja tožnica ni izpolnila. Takšno tolmačenje jasno izhaja iz prvega odstavka 392. člena ZPIZ-2. Citirani člen prehodnih določb ZPIZ-2 naslovnikom res omogoča priznanje pravice do vdovske pokojnine pod milejšimi pogoji (nižja starost). Vendar je uporaba tega določila pridržana krogu upravičencev, ki izpolnjuje v tem določilu opredeljene pogoje. Družinski člani umrlega lahko uveljavijo pravico do vdovske ali družinske pokojnine tudi po uveljavitvi tega zakona, če so izpolnjeni pogoji določeni v 109. členu ZPIZ-1, vendar le tisti, _ki so do uveljavitve ZPIZ-2,_ izpolnili starost, ki je določena v 110., 119., 421., 425. in 426. členu ZPIZ‑1. Pri tožnici bi lahko postopali po šestem odstavku 110. člena ZPIZ-1 samo v primeru, če bi tožnica do 31. 12. 20124 dopolnila vsaj 48 let, da bi imela status čakalke5 in bi ji lahko bila ob dopolnjenem 53. letu starosti priznana samostojna pravica do vdovske pokojnine.

7. Sodišče je v 8. točki nazorno in argumentirano pojasnilo, da ni prišlo do spremembe v dejanski ali v pravni podlagi. Tožnica zahtevanih zakonskih pogojev še vedno ne izpolnjuje, zaradi česar ni upravičena do priznanja vdovske pokojnine. Ker je ključen trenutek ugotavljanja starosti na dan 31. 12. 2012, se pravno relevantno dejansko stanje s potekom časa ne bo spremenilo.6

8. Pritožbeno sodišče soglaša tudi z obrazložitvijo sodišča v 9. točki obrazložitve sodbe, da v tem sporu nista uporabljivi citirani sodbi VDSS, na kateri se tožnica sklicuje.

9. Na podlagi obrazloženega je potrebno pritožbo na podlagi 353. člena ZPP kot neutemeljeno zavrniti in potrditi sodbo sodišča prve stopnje.

10. Ob takšnem pritožbenem izidu je na temelju 165. člena v zvezi s 154. členom ZPP potrebno hkrati odločiti, da tožnica sama nosi svoje stroške pritožbe.

1 Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami, v nadaljevanju: ZPIZ-2. 2 Ur. l. RS, št. 106/99 s spremembami, v nadaljevanju: ZPIZ-1. 3 Do 31. 12. 2012. 4 Uveljavitev ZPIZ-2. 5 Začetek teka čakalne dobe še ne pomeni izpolnitve pogojev za pridobitev pravice do vdovske pokojnine. Ti so izpolnjeni šele takrat, ko preživeli partner dopolni predpisano starost za pridobitev pravice do vdovske pokojnine. Izpolnitev starosti za začetek teka čakalne dobe pomeni pridobitev pričakovane pravice, ki se uresniči z dopolnitvijo predpisane starosti. 6 Ne glede na tožničino višjo starost v prihodnosti.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia