Jedro

Sodišče ugotavlja, da dejansko stanje glede odločilne okoliščine, ki je vplivala na odločitev v upravnem postopku, tj. glede ocene donosnosti planirane investicije, ni razčiščeno.

Izrek

1. Tožbi se ugodi in se odločba Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije št. ... z dne 23. 9. 2005 odpravi in zadeva vrne toženi stranki v ponovni postopek. 2. Tožena stranka je tožeči stranki dolžna povrniti stroške postopka v znesku 665 EUR z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku paricijskega roka dalje do plačila.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo kot neutemeljeno zavrnila pritožbo tožnika zoper odločbo Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja, št. ... z dne 18. 2. 2005, s katero je bila njegova vloga za uveljavljanje sredstev iz programa SAPARD za ukrep št. I. Naložbe v kmetijska gospodarstva, za namen nakupa kmetijske mehanizacije, zavrnjena. V obrazložitvi izpodbijane odločbe tožena stranka navaja določbe Uredbe o ukrepih kmetijske strukturne politike programa razvoja podeželja 2000 do 2006 (SAPARD - Uradni list RS, št. 107/2001, 74/2002 in 68/2003, v nadaljevanju Uredba), ki omogoča dodeljevanje nepovratnih sredstev za naložbe v kmetijska gospodarstva, med drugim tudi za nakup kmetijske mehanizacije (2. in 4. člen Uredbe). V 1. točki 9. člena Uredbe je določeno, da mora imeti upravičenec izdelan poslovni načrt, s katerim dokaže gospodarsko sposobnost kmetijskega gospodarstva in ekonomsko upravičenost naložbe. Kot kriterij izvedljivosti naložbe mora biti v okviru poslovnega načrta finančni tok v kumulativi pozitiven. Sredstva se dodelijo na podlagi javnega razpisa, ki ga v Uradnem listu RS objavi Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (v nadaljevanju Agencija). Dne 1. 8. 2003 je bil objavljen tretji javni razpis zbiranja vlog za dodelitev nepovratnih sredstev iz programa SAPARD (Uradni list RS, št. 75/03, v nadaljevanju Javni razpis). Tožnik je vložil vlogo za dodelitev sredstev iz programa SAPARD, za ukrep št. I.: Nakup kmetijske mehanizacije, za nakup kmetijske mehanizacije. Prvostopni organ je v ponovljenem postopku vlogo tožnika zavrnil z obrazložitvijo, da stranka svojih navedb, da je investicija utemeljena z optimalno izvedbo agrotehničnih ukrepov, zmanjšanja delovnih konic in optimalnega časa obdelave kmetijskih površin v poglavju "Ekonomski in socialni cilji", ni utemeljila; da investicija ne vpliva na izboljšanje ekonomskega stanja; da stranka ni dokazala izboljšanja konkurenčnosti kmetijske pridelave; da stranka v svojem poslovnem načrtu ne izkazuje razlike v obremenitvi GVŽ/HA kmetijskih zemljišč in porabe mineralnih gnojil pred in po investiciji, iz česar sledi, da investicija ne prispeva k izboljšanju splošnih ciljev varovanja okolja ter da v poslovnem načrtu stranka ne prikaže pozitivnih učinkov investicije na ekonomiko kmetijskega gospodarstva. Pogoje za pridobitev sredstev določata tako 9. člen Uredbe kot Javni razpis v IV. poglavju 2. člena. Tožena stranka ugotavlja, da razlogi, zaradi katerih je prvostopni organ zavrnil vlogo niso ne v Uredbi in ne v Javnem razpisu določeni kot pogoji za pridobitev sredstev. Tožena stranka tako ugotavlja, da prvostopni organ v ponovljenem postopku na prvi stopnji ni upošteval navodil drugostopnega organa, da mora na podlagi podatkov iz vloge presoditi upravičenost naložbe in z ekonomskimi in finančnimi kazalci obrazložiti svojo odločitev ter navesti razloge zaradi katerih vloga izpolnjuje oziroma ne izpolnjuje pogojev javnega razpisa. Ker prvostopni organ v ponovljenem postopku ni v zadostni meri utemeljil zakaj meni, da naložba ni upravičena in zakaj meni, da investicija ne bo prispevala k izboljšanju konkurenčnosti kmetijske pridelave kljub, v poslovnem načrtu izračuni interni stopnji donosnosti 8,36 %, je tožena stranka sama ocenila donosnost naložbe, opisane v poslovnem načrtu tožnika za nakup kmetijske mehanizacije iz julija 2003, izdelanega na KGZS - Zavod A. Tožena stranka ocenjuje donosnost investicije z računanjem donosnosti iz gotovinskega (finančnega) toka. Pri tem se upošteva samo tisti tok, ki je posledica naložbe. Primerja se gotovinski tok z naložbo z gotovinskim tokom brez naložbe, iz razlike, ki je neto, pa se izračuna donosnost naložbe. Običajna posledica naložb, predvsem v gospodarstvu, je v velikem številu primerov povečanje obsega prodaje in zmanjšanje stroškov. Donosnost naložbe lahko računamo iz gotovinskega toka, ki je posledica teh sprememb. Zato je za pravilno izračunavanje donosnosti katerekoli investicije pri že delujoči organizaciji (podjetju, kmetiji, itd.) nujno potrebno izdelati plan projekcije poslovanja organizacije "z investicijo" in projekcijo poslovanja "brez investicije". Iz teh dveh projekcij dobimo finančni (gotovinski) tok "z investicijo" in finančni tok "brez investicije". V finančnih tokovih so poleg prilivov in odlivov iz poslovanja vključeni tudi viri financiranja investicije na strani prilivov in odlivi za plačilo investicijskih stroškov (zneska investicije) ter finančnih obveznosti iz financiranja (vračanje kreditov in obresti). Razlika v prilivih (pritokih) in odlivih (odtokih) med projekcijo "z investicijo" in projekcijo "brez investicije" je torej učinek projekta, je učinek, na katerega so merjena obravnavana investicijska vlaganja oziroma je "neto finančni (gotovinski) tok" investicije. Po mnenju tožene stranke se problem različnega časovnega razporeda stroškov in donosov investicije ter različne življenjske dobe investicij lahko reši le tako, da se opravi postopek, ki upošteva vse donose in investicijske stroške in omogoča primerjavo med časovno različno razporejenimi stroški in donosi investicije s tem, da vse skupaj zreducira na isti časovni termin. To nalogo je možno rešiti z metodo sedanje vrednosti na osnovi katere sta se izoblikovala dva kriterija za odločanje o investicijah, to sta neto sedanja vrednost (NSV) in interna stopnja donosnosti (ISD), saj napravita časovno različno razporejene izdatke in donose investicije medsebojno primerljive. Tožena stranka ugotavlja, da v celem poslovnem načrtu nikjer ni omenjeno, kakšen finančni efekt na poslovanje kmetije bo imela investicija v kmetijsko mehanizacijo; da nikjer ni prikazano in argumentirano opisano kako in za koliko se bo obseg proizvodnje na kmetiji po investiciji povečal glede na obseg pred investicijo oziroma na predviden obseg proizvodnje v naslednjem obdobju v primeru, če investicija ne bi bila realizirana. Niti ni pojasnjeno, kako, zakaj in za koliko bi se s planiranim nakupom mehanizacije mogoče zmanjšali stroški proizvodnje ali do kakšne racionalizacije in povečane produktivnosti bi s tem prišlo. Na strani 5 Poslovnega načrta je ovrednotena tržna proizvodnja, ki naj bi bila enaka pred, oziroma brez investicije, in po, oziroma z investicijo. Obrazloženo je tudi, da bo nakup mehanizacije omogočal ohranitev doseženega nivoja tržne proizvodnje na kmetiji. Obenem ni nobene razlage in vrednostne ocene kaj bi za obseg proizvodnje in s tem tudi finančno poslovanje kmetije pomenilo, če do nameravane investicije ne bi prišlo. Na straneh 16 in 17 Poslovnega načrta ob razlagi izračunane NSV in ISD pa je navedeno: "Kmetija bo z vlaganji dosegla boljše pogoje dela, kvalitetno in pravočasno opravljeno delo. Z vsem tem se bo tudi povečalo pokritje in prihodek kmetije. Z investicijo se bodo povečale usluge preko B.B.B. Te trditve brez argumentov in ovrednotenja so si dejansko popolnoma nasprotne s tistimi na strani 5 Poslovnega načrta in strani 21 Vloge, kjer stranka navaja, da bo tržna proizvodnja enaka pred oziroma brez investicije in po oziroma z investicijo. Izdelana je le ena projekcija poslovanja kmetije po investiciji, torej projekcija "bilanc uspeha" na strani 12 za 14 let, ki najbrž predstavlja planirano poslovanje kmetije "z investicijo", ki kaže konstantne prihodke kmetije skozi celotno ekonomsko dobo novih osnovnih sredstev z izjemo let 2003 in 2004 (torej v letih nabave nove opreme), ko je prikazan bistven porast prihodka iz prodaje lesa iz lastnega gozda glede na vpis prihodkov strani 5 - zagotovo ne kot posledica investicije, ki se pozneje zopet zniža. Prav tako je prikazana le projekcija enega finančnega (denarnega) toka. Iz tega izračunan ekonomski tok investicije (stran 14), kjer nikakor ni jasno kako je na osnovi formule (a + b + d - e - f - g - h - i) izračunan ekonomski tok investicije. Manjka torej projekcija poslovanja kmetije "brez investicije", kar pa tožnik sam pojasnjuje na strani 5 Poslovnega načrta in v Vlogi na strani 21 obrazca "RP-01 (Vloga za dodelitev sredstev iz programa SAPARD), da z naložbo v novo kmetijsko mehanizacijo investitor ne pričakuje niti povečanja obsega tržne proizvodnje niti zmanjšanja stroškov proizvodnje - torej nikakršnega finančnega efekta. To pomeni po mnenju tožene stranke, da je vloga tožnika popolna in razumljiva, saj je sam navedel, da z naložbo ne pričakuje nobenega finančnega efekta in v skladu z navedenim je poslovnemu načrtu priložil projekcijo le enega finančnega (denarnega) toka poslovanja. Enak obseg prihodkov in odhodkov kmetije "z investicijo" in "brez investicije" pa pomeni, da ni razlike med ekonomskim tokom z naložbo in s tistim brez naložbe, iz česar sledi, da je "neto ekonomski tok naložbe" v letih 2003 in 2004 negativen, za celoten znesek naložbe, v vseh naslednjih letih enak nič, z izjemo zadnjega leta, ko je enak ostanku vrednosti naložbe (6.953.143,00 SIT). Na tej osnovi izračunana NSV pa je negativna in znaša -23.130.635,00 SIT, ravno tako je negativna ISD. Tožena stranka ugotavlja, da je le na 3 strani priloge k Poslovnemu načrtu bila opažena manjša vrednost pod letno pokritje ("pred investicijo je 6.843.052,00 SIT), v primerjavi s tistim v letu 2003 in naslednjih letih (najbrž "po investiciji 8.060.340,00 SIT), in sicer za 1.577.288,00 SIT. Na 4 strani te iste priloge je bila prav tako opažena razlika pod ostali prihodki "po investiciji je 2.275.000,00 SIT" in "pred investicijo je 1.140.000,00 SIT" torej razlika v višini 1.135.000,00 SIT. Opazi se tudi povečanje stroškov dela za 210.000,00 SIT. Če seštejemo povečanje prihodkov in odštejemo povečanje stroškov dobimo znesek 2.502.288,00 SIT, kar je na nepojasnjen način izračunana vrednost denarnega toka na strani 14 Poslovnega načrta. Seveda je do te povezave mogoče priti le na osnovi domneve, da bi bil lahko nivo poslovanja pred investicijo (ni pojasnjeno katero leto je to) privzet kot poslovanje v prihodnjih letih "brez investicije" in v tem primeru bi bil izračunan ISD v poslovnem načrtu približno pravilen, saj je na tej osnovi s programom "elaborat" izračunana ISD 8,033, NSV pa znaša 4.881.747,00 SIT. Vprašanje pa je od kod so vzete te vrednosti "pred investicijo", saj jih ni v nobenem poglavju Poslovnega načrta tožnika. Po mnenju tožene stranke si je te podatke izdelovalec Poslovnega načrta enostavno izmislil, da je lahko izračunal pozitivno donosnost naložbe, vendar so ti podatki v nasprotju z vsemi trditvami in vnešenimi podatki o obsegu in vrednotenju tržne proizvodnje na kmetiji "pred" in "po" naložbi v samem Poslovnem načrtu in v vlogi. Tožena stranka tako glede na dejansko stanje ugotovljeno na osnovi navedb tožnika v Poslovnem načrtu kot v vlogi ugotavlja, da sta izračunani NSV in ISD zagotovo negativni, v poslovnem načrtu izračunan ekonomski tok investicije pa nima v finančnem toku kmetije (ne naložbe) nikakršne argumentirane osnove, ampak temelji na izmišljenih vrednostih ne prikazanega finančnega toka "brez naložbe", ki ga seveda ni. Po mnenju tožene stranke tožnik ni upravičen do dodelitev sredstev iz programa SAPARD za ukrep št. I Naložbe v kmetijska gospodarstva za namen nakup kmetijske mehanizacije, saj ne izpolnjuje pogoja iz točke 1a) 6 IV. poglavja Javnega razpisa, ki določa, da mora vlagatelj vlogi priložiti poslovni načrt, s katerim izkaže gospodarsko sposobnost kmetijskega gospodarstva in ekonomsko upravičenost naložbe. Slednje mora prispevati k izboljšanju konkurenčnosti kmetijske pridelave (interna stopnja donosnosti - ISD je več kot 5 %). Interna stopnja donosnosti navedene investicije je namreč negativna, torej manjša od 5 %. Ker vloga tožnika ne izpolnjuje pogojev za dodelitev sredstev že z navedenega razloga tožena stranka ostalih pogojev sploh ni preverjala.

Tožeča stranka vlaga tožbo v upravnem sporu in uvodoma pojasnjuje, da tožena stranka kljub izkazanem pooblastilnem razmerju med tožnikom ter odvetniško družbo C.C.C. izpodbijane odločbe ni vročila pooblaščenki tožnika, pač pa tožniku osebno, kar predstavlja kršitev pravil upravnega postopka. Nadalje je izpodbijana odločba nezakonita iz razloga, ker tožena stranka kljub izredno dolgotrajnemu upravnemu postopku tožeči stranki niti enkrat ni dala možnost zaslišanja, s čimer je bila kršena tudi določba 22. člena Ustave Republike Slovenije in določba 8. člena Zakona o splošnem upravnem postopku, ki med temeljna načela upravnega postopka uvršča načelo zaslišanja strank. Iz izpodbijane odločbe je razvidno, da je tožena stranka v postopek pritegnila izvedenca ekonomske stroke, saj tožena stranka sama ne razpolaga s strokovnim znanjem s področja ekonomije, na podlagi katerega bi bila sama odločila o vlogi tožeče stranke. Glede na dejstvo, da izvedeniško mnenje tožeči stranki ni bilo vročeno, je bilo s takšnim ravnanjem zopet kršeno načelo kontradiktornosti strank v postopku. Iz izpodbijane odločbe ni razvidno, katera metodologija je bila normodajna podlaga za odločanje o pritožbi tožeče stranke zoper odločbo Agencije, zaradi česar se izpodbijana odločba tudi ne more preizkusiti, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev pravil postopka. Norme, ki so podlaga za odločanje o pravicah strank v postopku morajo biti objavljene, kar pa ne velja za metodologijo, ki naj bi bila podlaga za odločanje o vlogi tožeče stranke in katero tožena stranka v svoji odločbi sicer omenja, a le-ta nikjer ni objavljena. Tožena stranka navaja, da so se v vlogi tožeče stranke pojavljale določene nejasnosti, vendar organ stranke kljub jasnim določbam tako Zakona o splošnem upravnem postopku kot tudi Zakona o pravdnem postopku ni pozval k dopolnitvi vloge, pač pa je kljub očitnim nejasnostim vlogo zavrnil. Gre za absolutno bistveno kršitev pravil postopka. Tožena stranka na strani 5 izpodbijane odločbe navaja, da naj bi bila izdelana le ena projekcija poslovanja kmetije po investiciji, torej projekcija "bilanc uspeha" na strani 12, za 14 let, ki najbrž predstavlja planirano poslovanje kmetije "z investicijo". Prav zaradi teh napačno "ugotovljenih" dejstev je tožena stranka izdala nezakonito odločbo in vlogo tožene stranke zavrnila. V upravnem postopku mora upravni organ pravno odločilna dejstva ugotoviti z gotovostjo ne pa z verjetnostjo ali s približno oceno. Organ bi moral stranko pozvati na dopolnitev. Po mnenju tožnika je vloga utemeljena, saj gre pri investiciji tožnika za vzdrževanje nivoja tehnične opremljenosti in naprednosti mehanizacije v kmetijskem gospodarstvu D.D., ki je pri tako veliki proizvodnji nujna. V tožnikovem primeru ne gre za dokazovanje rasti produktivnosti in drugih sprememb kazalcev ekonomske in finančne upravičenosti, saj so vsi predpisani kazalci že visoko nad zahtevano mejo upravičenosti. Kmetijsko gospodarstvo D.D. je že več let pred razpisom za dodelitev sredstev iz programa SAPARD izrazito tržno usmerjeno in posluje po ekonomskih in finančnih zakonitostih, ki jih Agencija v predmetnem razpisu za dodelitev nepovratnih sredstev iz progama SAPARD določa kot kriterije. Ob tako pavšalnem formalnem in nenazadnje nepravilnem tolmačenju ekonomskih in finančnih kazalcev prihaja do tega, da uspešna kmetijska gospodarstva nimajo možnosti pridobitve sredstev iz programa SAPARD, saj bodo le-ta razdeljena med prosilce, ki šele poizkušajo tržno usposobiti svoje kmetije. Tako izhodišče za dodelitev sredstev pa je povsem v nasprotju s sprejetim načrtom razvoja podeželja 2000 do 2006 in v nasprotju z namenom, ki ga zasledujejo nameni v kmetijstvu, ki naj bi jih finančno podprli s sredstvi iz programa SAPARD. Iz dopisa Kmetijske zbornice Slovenije, ki je priložen tožbi izhaja, da je tožnik svoj Poslovni načrt, ki ga je priložil vlogi, sestavil v skladu z zahtevano metodologijo. Investicijska vlaganja, ki so predmet vloge so predvidena v letih 2003 in 2004, zato se donosnost naložbe pred investicijo meri le z letom 2002. Po veljavni metodologiji je nivo poslovanja pred investicijo privzet kot poslovanje v prihodnjih letih brez izvedbe investicije, kar je v izračunih, ki izhajajo iz ekonomskega toka tudi upoštevano. Izračunana interna stopnja donosnosti (ISD) 8,36 % je posledica spremenjenih izboljšanih rezultatov poslovanja. Gre za povečan obseg pridelave oziroma prodaje, torej poslovnih učinkov investicije. Preglednica, ki je v Poslovnem načrtu na strani 6, prikazuje tržno proizvodnjo kmetijskega gospodarstva po investiciji, pri čemer znaša vrednost te 31.915.000,00 SIT. Iz podatkov v prilogi k Poslovnem načrtu je na strani 3 - Podatki za pripravo poslovnega načrta pod letno pokritje razvidno, da je leto 2002 dejansko leto pred pričetkom investicije. Pokritje v letu 2002 znaša 6.483.052,00 SIT, pokritje v letih izvajanja investicije in v letih po izvedeni investiciji pa 8.060.340,00 SIT. Z investicijo se pokritje kmetije poveča na račun povečanega obsega reje mladega pitanega goveda in povečanega obsega opravljanja strojnih storitev glede na obseg v letu pred investicijo. V poslovnem načrtu izdelani ISD in NSD sta pravilni in temeljita na podatkih, navedenih v Poslovnem načrtu. Podatki niso izmišljeni kot je to navedeno v izpodbijani odločbi, pač pa temeljijo na dejanskem stanju podatkov kmetijskega gospodarstva, ki jih je izdelovalcu poslovnega načrta posredoval tožnik. Poslovni načrt je izdelan v skladu s tedaj veljavno metodologijo, ekonomski kazalci naložbe pa v celoti ustrezajo zahtevam javnega razpisa SAPARD. Tožnik uveljavlja tudi kršenje ustavno zavarovane pravice do enakega varstva pravic, saj je tožena stranka v podobnih primerih strankam vloge ugodila, tožniku pa ne in je s tem evidentno kršila tožnikovo ustavno pravico do enakega varstva pravic. Tožeča stranka sodišču predlaga, da izvede predlagane dokaze in po opravljeni glavni obravnavi izpodbijano odločbo odpravi ter toženi stranki naloži plačilo stroškov postopka.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri razlogih iz izpodbijane odločbe in sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Državno pravobranilstvo Republike Slovenije kot zastopnik javnega interesa je udeležbo v tem postopku prijavilo z vlogo št. ... z dne 29. 12. 2005, prisotnost na glavni obravnavi pa je opravičilo.

Pooblaščenka tožeče stranke je na glavni obravnavi vztrajala pri razlogih tožbe in pri izvedbi predlaganih dokazov. Tožena stranke se glavne obravnave, kljub izkazanemu vabilo, brez opravičila, ni udeležila.

Tožba je utemeljena.

Sodišče je upoštevajoč določbo 2. odstavka 105. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06, v nadaljevanju ZUS-1) o tožbi odločalo na podlagi določb 51. do 72. člena ZUS-1. Uredba o ukrepih kmetijske strukturne politike programa razvoja podeželja 2000 do 2006 (SAPARD), ki je bila sprejeta na podlagi 5. in 126. člena Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 54/00) in v zvezi z Zakonom o ratifikaciji večletnega sporazuma o financiranju med komisijo evropske skupnosti v imenu evropske skupnosti in Vlado Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 19/01 - mednarodne pogodbe) določa ukrepe in namene kmetijske strukturne politike in politike razvoja podeželja skladno s programom razvoja podeželja 2000 do 2006 (program SAPARD), upravičence in pogoje za pridobitev sredstev, finančne določbe in postopek pridobitve sredstev in spremljanje, poročanje in nadzor nad izvajanjem ukrepov iz te Uredbe. V obravnavani zadevi je tožnik na podlagi tretjega javnega razpisa za zbiranje vlog za dodelitev nepovratnih sredstev iz programa SAPARD (Uradni list RS, št. 75/03) v mesecu avgustu 2003 podal vlogo pri Agenciji za dodelitev nepovratnih sredstev iz programa SAPARD, in sicer za ukrep št. I, naložbe v kmetijska gospodarstva. Predmet razpisa, upravičenci, predmet podpore, pogoji za dodelitev sredstev, finančni pogoji dodeljevanja sredstev in vsebina vloge so navedeni v 2. členu tretjega Javnega razpisa. Tožnikova vloga za dodelitev nepovratnih sredstev iz programa SAPARD je bila trikrat zavrnjena na prvi stopnji, to je pri Agenciji, potem pa je tožena stranka z izpodbijano odločbo sama pristopila k oceni donosnosti in naložbe, opisane v poslovnem načrtu tožnika za nakup kmetijske mehanizacije iz julija 2003, izdelanega na KGZS - Zavod A. Po ugotovitvi tožene stranke je interna stopnja donosnosti navedene investicije negativna, torej manjša od 5 % in zato po mnenju tožene stranke vloga tožnika ne izpolnjuje pogojev za dodelitev sredstev že z navedenega razloga in tožena stranka ostalih pogojev sploh ni preverjala. Sodišče je tako po ugotovitvi, da je iz poslovnega načrta za nakup kmetijske mehanizacije (stran 16), ki ga je k vlogi priložil tožnik ugotovljeno, da je notranja stopnja donosnosti 8,36 % in torej večja od zahtevane, da pa je po mnenju tožene stranke manjša od 5 %, ki je zahtevana v 1. odstavku 6. točke IV. poglavja (Pogoji za dodelitev sredstev, 1. Splošni pogoji, a.) skupni pogoji za vse upravičence) določena kot tista, s katerim upravičenec dokaže gospodarsko sposobnost kmetijskega gospodarstva in ekonomsko upravičenost investicije, razpisalo glavno obravnavo, saj je dejansko stanje v tej točki med strankama sporno. Tožeča stranka je na glavni obravnavi vztrajala pri razlogih iz tožbe in pri izvedbi predlaganih dokazov. Tožena stranka se glavne obravnave ni udeležila. Sodišče tako ugotavlja, da dejansko stanje glede odločilne okoliščine, ki je vplivala na odločitev v upravnem postopku ni mogoče preizkusiti, saj dejansko stanje glede ocene donosnosti planirane investicije ni razčiščeno. Prav ima tožeča stranka, ko navaja, da je bilo v upravnem postopku kršeno načelo zaslišanja stranke. Tožeča stranka je namreč sama ocenila donosnost naložbe in s tem dokončno odločila o tožnikovi vlogi. Pri tem pa tožniku ni dala možnosti, da se glede ocene izjasni. Tožnik v tožbi ugovarja tako metodologiji, na podlagi katere je tožena stranka ocenila donosnost naložbe, kot ugotovljenemu rezultatu. Na te ugovore tožena stranka ni odgovorila, glavne obravnave pa se prav tako ni udeležila. Neutemeljena sta, po presoji sodišča tožbena ugovora, ki se nanašata na vročanje izpodbijane odločbe tožeči stranki osebno, namesto pooblaščencu, kar sodišče sicer ocenjuje kot nebistveno kršitev pravil postopka in pavšalen ugovor, da so bila strankam v podobnih primerih vloge ugodno rešene.

Po povedanem je sodišče tožbi ugodilo na podlagi 2. točke 1. odstavka 64. člena ZUS-1 ter zadevo vrnilo toženi stranki v ponovni postopek na podlagi 3. in 4. odstavka istega člena, pri čemer naj tožena stranka pri ponovnem odločanju v postopek pritegne izvedenca finančno ekonomske stroke stroke, ki bo pregledal poslovni načrt, ki ga je predložil tožnik z namenom, da ugotovi kakšna je interna stopnja donosnosti glede na podatke tega poslovnega načrta. Šele po tako izvedenem postopku bo tožena stranka imela podlago za odločanje o utemeljenosti tožnikove vloge.

Skladno z določbo 23. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 do 45/06 - Odločba US) v zvezi s 1. odstavkom 16. člena istega zakona ter na podlagi 1. odstavka 104. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06, v nadaljevanju ZUS-1) je tožena stranka dolžna poravnati tožeči stranki stroške v višini 665 EUR. Ob upoštevanju Odvetniške tarife (Uradni list RS, št. 67/03 in 70/03 - popravek) in tarifne številke 30, v skladu z določbo 1. odstavka 154. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 73/07) je sodišče navedene stroške odmerilo kot sledi: 500 točk za sestavo tožbe, 500 točk za zastopanje na naroku, 40 točk za odsotnost iz pisarne (4. odstavek 7. člena Odvetniške tarife), administrativne stroške v višini 2,36 EUR, kilometrino v višini 15,00 EUR, 20 % DDV v višini 100,30 EUR in sodno takso za tožbo v znesku 63,00 EUR, kar vse skupaj znaša 665 EUR.