3. 6. 2004

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe družbe A., uvoz-izvoz, komercialne in tehnične storitve, d.o.o., Ž., ki jo zastopa mag. B. B., odvetnik v Z., na seji senata dne 25. maja 2004 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožbe družbe A. zoper sklep Vrhovnega sodišča št. III Ips 125/2001 z dne 30. 5. 2002 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku pritožnice (tožeče stranke) in toženi stranki naložilo plačilo 5.289.094 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Pritožbeno sodišče je spremenilo sodbo tako, da je tožbeni zahtevek zavrnilo. Z izpodbijanim sklepom je Vrhovno sodišče zavrglo pritožničino revizijo. Svojo odločitev je sprejelo na podlagi stališča, da ni moglo uporabiti določbe prvega odstavka 41. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 in nasl. - v nadaljevanju ZPP) o seštevanju vrednosti zneskov za določitev vrednosti spornega predmeta, ker pritožnica ni navedla dejstev in predlagala dokazov, iz katerih bi izhajalo, da imajo zahtevki isto dejansko in pravno podlago (212. člen ZPP). Vrednost posamičnega zahtevka pa tudi ni presegla praga za dovoljenost revizije, določenega v 490. členu ZPP.

Pritožnica v ustavni pritožbi navaja, da naj bi Vrhovno sodišče svojo odločitev sprejelo na podlagi napačnega stališča, ker od tožene stranke ni zahtevala plačila različnih obveznosti iz dobav blaga, temveč plačilo njenega celotnega dolga na podlagi spregleda pravne osebnosti po 6. členu Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 30/93 in nasl. - v nadaljevanju ZGD). Zgolj slučajno je skupna terjatev sestavljena iz posamičnih terjatev, ki izvirajo iz dobav blaga. Napačno naj bi bilo tudi sklicevanje sodišča na svoj sklep št. III Ips 108/2001, ker naj ne bi šlo za enak primer, pravno in dejansko stanje naj si namreč ne bi bila podobna.

Zatrjuje, da naj bi ji s tem, ko je sodišče zavrglo njeno revizijo, kršilo pravico do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave.

B.

Ustavno sodišče ni instanca sodiščem, ki odločajo v rednem sodnem postopku, in ne presoja samih po sebi nepravilnosti pri ugotavljanju dejanskega stanja in pri uporabi materialnega in procesnega prava. V skladu s 50. členom Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče izpodbijano sodno odločbo preizkusi le glede vprašanja, ali so bile z njo kršene človekove pravice in temeljne svoboščine.

Pritožnica sicer zatrjuje kršitev 22. člena Ustave, vendar te kršitve z navedbami v ustavni pritožbi ne izkaže. Za utemeljitev te kršitve ne zadošča zgolj navedba, da je stališče sodišča, po katerem je pritožnica zoper toženo stranko uveljavljala več zahtevkov in ne enega samega, napačno. V okviru zatrjevane kršitve Ustavno sodišče presoja tudi, ali ni morda odločitev tako napačna in brez razumne pravne obrazložitve, da bi jo bilo mogoče označiti za arbitrarno oziroma samovoljno. Za tak primer pa v obravnavani zadevi ne gre. Pritožnica očitno zmotno sklepa, da spregled pravne osebnosti po 6. členu ZGD pomeni, da zoper družbenika uveljavlja en sam in ne več zahtevkov, ter pri tem spregleda, da je 6. člen ZGD le pravna podlaga za uveljavljanje odgovornosti družbenika za obveznosti družbe, ne pa tudi dejanska in pravna podlaga za obveznosti družbe, katerih poplačilo se zahteva od družbenikov. Zgolj okoliščina, da pritožnica pravo razume drugače kot sodišče, pa sama po sebi še ne pomeni zatrjevane kršitve pravice do enakega varstva pravic.

Ker z izpodbijano sodno odločbo očitno ni bila kršena pravica iz 22. člena Ustave, kot jo zatrjuje pritožnica, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger