Jedro

Pogoji za izdajo odločbe o priglasitvi del niso izpolnjeni, če priglašena gradnja presega tlorisno površino, določeno z občinskim odlokom. Sodišče bistveno krši določbe postopka, če vlogo za oprostitev plačila sodnih taks obravnava po vsebini, ne da bi prosilca pozvalo na dopolnitev.

Izrek

1. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba. 2. Pritožbi zoper sklep se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se v tem delu zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje v 1. točki izreka na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000, ZUS) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 23.11.2000. Z navedeno odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožnika zoper odločbo Oddelka za okolje in prostor Upravne enote D. z dne 28.9.1999, s katero je prvostopni organ zavrnil tožnikovo vlogo za izdajo odločbe o dovolitvi priglašenih del za gradnjo nadstreška za prehodno skladišče in parkirni prostor na zemljišču parc. št. 530/35 k.o. M. V obrazložitvi izpodbijane sodbe je sodišče prve stopnje, sklicujoč se na določbo 2. odstavka 67. člena ZUS sledilo utemeljitvi in razlogom tožene stranke. Po presoji sodišča prve stopnje je tožena stranka pravilno z uporabo Odloka o pomožnih objektih in napravah in drugih posegov v prostor v Občini M. (Uradni vestnik Občine M., št. 25/97, Odlok) odločila, da glede na tožnikovo priglasitev niso izpolnjeni pogoji za izdajo odločbe o dovolitvi priglašenih del. Presodilo je, da tudi tožbene navedbe ne vplivajo na drugačno odločitev. Strinjalo se je s presojo tožene stranke, da bi tudi predvideni nadstrešek, ob upoštevanju že zgrajenega, presegel tlorisno površino 20 m2, kar je največ za takšno vrsto posega dovoljena z Odlokom. Glede na navedeno pa tudi po presoji sodišča prve stopnje, nepravilnosti v postopku pred prvostopnim organom niso vplivale na pravilnost odločitve.

Sodišče prve stopnje je v 2. točki izreka s sklepom zavrnilo predlog tožnika za oprostitev plačila sodnih taks. Svojo odločitev je oprlo na določbo 13. člena Zakona o sodnih taksah (ZST), po kateri mora stranka vlogi priložiti svojo zadnjo odločbo o dohodnini in zadnje odločbe o dohodnini družinskih članov iz 1. odstavka tega člena, potrdilo o dohodkih in dohodkih družinskih članov iz navedenega člena v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo vloge ter potrdilo o premoženjskem stanju. Tožnik je v vlogi navedel, da živi v družinski skupnosti le s sinom M., iz potrdila Upravne enote D., Oddelka za upravne notranje zadeve z dne 21.6.2000, pa izhaja, da na istem naslovu živita tudi S.Š. in D.Š., ki pa ju tožnik v vlogi ne omenja. Sodišče ne more ugotoviti ali sta navedeni osebi družinska člana. Ne glede na to, tudi če tožnik živi v gospodinjstvu le s sinom M., po presoji sodišča prve stopnje tožnik ne izpolnjuje pogojev za oprostitev plačila taks. Navaja, da že od leta 1996 ni zavezanec za plačilo dohodnine. Iz potrdila Zavoda za zaposlovanje RS, pa je razvidno, da je bil v obdobju od 4.3.1997 do 16.8.1999 vpisan v evidenci brezposelnih oseb. Iz predloženih potrdil pa ni razvidno, kakšen je bil njegov status od 17.8.1999 dalje. Za sina M. je predložil potrdilo, da je brez zaposlitve od 4.10.1999 in ne prejema denarnega nadomestila. Tožnik ni predložil potrdila o premoženjskem stanju, temveč le potrdilo, da nima katastrskega dohodka. Sodišče prve stopnje je sklepalo, da tožnik premoženje ima, saj v obravnavani zadevi prosi za dovolitev izvedbe nadstreška za prehodno skladišče in parkirni prostor. Po presoji sodišča prve stopnje tožniku ni uspelo dokazati, da bi bila s plačilom sodne takse občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja, zato je odločilo, da niso podani pogoji za oprostitev plačila sodne takse.

Tožnik v pritožbi predlaga, da pritožbeno sodišče pred odločitvijo v zadevi opravi ogled na kraju samem in nato po javni glavni obravnavi razveljavi izpodbijano sodbo in sklep ter toženi stranki naloži, da izda odločbo za postavitev nadstreška v velikosti tlorisnih dimenzij 7,99 m x 2,5 m in ga oprosti plačila sodnih taks. Podrejeno predlaga, da pritožbeno sodišče dovoli postavitev nadstreška v velikosti 6,666 m x 3 m in ga oprosti plačila sodnih taks. Navaja, da od predsednika senata prvostopnega sodišča niti ni pričakoval drugačne odločitve, saj je ta po vsej verjetnosti kot bivši svetovalec vlade na Ministrstvu za okolje in prostor RS sodeloval pri izdelavi odločbe tožene stranke. Sodišče prve stopnje je spregledalo, da mu tožena stranka pred izdajo odločbe ni dala možnosti za spremembo in pojasnitev dimenzij, kar pa je sam storil in predlagal postavitev nadstreška tlorisnih dimenzij 7,2 m x 2,5 m. Za nadstrešek navedenih dimenzij pa bi zadostovala priglasitev del. Nadstrešek, ki še ni zgrajen, bi bil namreč na eni strani oprt na polmetrski balkon objekta, na drugi strani pa na podaljšane stebre ograje. Zato ni pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da kršitev pravil postopka ni vplivala na odločitev. Sodišče prve stopnje je nepravilno zavrnilo njegov predlog za oprostitev plačila sodne takse. Od leta 1995 je delovni invalid, od leta 1996 dalje pa je brez zaposlitve. Že pet let je brez socialnih pravic in prihodkov, kar izhaja iz zadeve, ki se vodi pred Delovnim in socialnim sodiščem v Ljubljani. Če bi tožena stranka njegovi vlogi ugodila, bi lahko izpraznil svoj objekt, stvari zložil pod nadstrešek in objekt dal v najem. S tem bi nekaj malega tudi zaslužil. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

K 1. točki izreka: Pritožba zoper izpodbijano sodbo ni utemeljena.

Po določbi 2. odstavka 62. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in Uradni list RS, št. 26/90, 28/93, 47/93 in 71/93, ZUN) izda pristojni upravni organ investitorju odločbo o dovolitvi priglašenih del, če ugotovi, da za nameravana dela po tem zakonu oziroma občinskem odloku zadostuje priglasitev, ter da ta dela niso v nasprotju s prostorskim izvedbenim aktom. Vsebina vloge in potrebne priloge za pridobitev dovoljenja za priglasitev del so določene v 1. odstavku 62. člena navedenega zakona. Gre za postopek, ki se začne na zahtevo investitorja, že iz investitorjeve vloge pa mora določno izhajati, da gre za taka nameravana dela, ki so določena v 51. členu ZUN.

V obravnavani zadevi je tožnik, kot izhaja iz upravnih spisov, dne 19.11.1997 vložil zahtevo za izdajo odločbe o priglasitvi del za gradnjo pomožnega objekta-nadstreška za prehodno skladišče in pokrit parkirni prostor tlorisnih dimenzij 7,2 m x 2,9 m, na zemljišču 530/35 k.o. M. Po 1. členu 15. točke Odloka zadostuje odločba o priglasitvi del za pomožne objekte do tlorisne površine 20 m2. Tlorisna površina priglašene gradnje pa presega 20 m2. Zato se pritožbeno sodišče strinja s presojo sodišča prve stopnje, da v obravnavani zadevi ne gre za dela, za katera po Odloku zadostuje priglasitev. Zato je tudi po presoji pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da niso izpolnjeni pogoji za izdajo odločbe o dovolitvi priglašenih del po 2. odstavku 62. člena ZUN.

Iz predloženih upravnih spisov tudi izhaja, da je tožnik v pritožbi zoper navedeno odločbo upravnega organa, s katero je bil njegov zahtevek zavrnjen, prvotni zahtevek spremenil in zahteval izdajo odločbe za manjši objekt od priglašenega. V pritožbi zoper izpodbijano sodbo je navedel, naj mu sodišče dovoli postavitev nadstreška v velikosti 7,99 m x 2,5 m, oziroma podrejeno, v velikosti 6,666 m x 3 m. Po izrecni določbi 130. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP/86) lahko stranka, ko je postopek uveden, spremeni postavljeni zahtevek le do odločbe na prvi stopnji. Sodišče prve stopnje je zato pravilno pritrdilo toženi stranki, da je predmet presoje v obravnavani zadevi tožnikov zahtevek z dne 19.11.1997, spremenjenega zahtevka pa glede na določbo 130. člena ZUP/86 v tem postopku ni mogoče obravnavati.

Tudi ostali pritožbeni ugovori ne morejo vplivati na drugačno odločitev pritožbenega sodišča. Tožnik je k pritožbi zoper izpodbijano sodbo predložil tudi fotokopijo Odloka, kar pomeni, da je bil z njegovo vsebino seznanjen. Po presoji pritožbenega sodišča pa tožnik vsebine Odloka ne razlaga pravilno. Če je za pomožni objekt z Odlokom določena velikost, ni mogoče več priglašenih objektov, ki s skupno tlorisno površino presegajo največjo z Odlokom dovoljeno velikost objekta, še vedno šteti za pomožni objekt. Predlogu tožnika, da opravi glavno obravnavo, sodišče ni ugodilo, ker je ugotovilo, da niso podani pogoji po določbi 1. odstavka 77. člena ZUS.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče v skladu z določbo 73. člena ZUS pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

K 2. točki izreka: Pritožba zoper izpodbijani sklep je utemeljena.

Tožnik je ob vložitvi tožbe predlagal, da ga sodišče oprosti plačila sodnih taks. Predlogu je predložil potrdili Zavoda za zaposlovanje RS z dne 23.10.2000 in z dne 24.11.2000 ter potrdilo, da nima katastrskega dohodka. Tožnik k predlogu ni predložil vseh listin, katerih priložitev je naložena v 3. odstavku 13. člena ZST, kar pomeni, da je bila njegova vloga, da se ga oprosti plačila sodnih taks, nepopolna. Sodišče bi zato moralo tožnika pozvati, da vlogo v določenem roku dopolni (1. in 2. odstavek 108. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 16. členom ZUS). Iz sodnih spisov izhaja, da je prvostopno sodišče vlogo tožnika obravnavalo po vsebini, ne da bi ga pozvalo na dopolnitev. S tem pa je sodišče prve stopnje bistveno kršilo določbo postopka, saj je ta kršitev vplivala na zakonitost in pravilnost odločitve. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo v nov postopek. (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 16. členom ZUS).