Jedro

Sodišče odloča po stanju zadeve ob zaključku glavne obravnave, kar pomeni, da izda sodbo glede na takratno dejansko stanje. Zato ni mogoče upoštevati dejstev, ki so nastala po koncu glavne obravnave, saj niso pravno pomembna za odločitev sodišča. Odločilno je dejansko stanje, ki je obstajalo na dan zaključka glavne obravnave, saj to stanje zajemajo časovne meje pravnomočnosti sodne odločbe.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje (prvo sodišče) je z izpodbijano sodbo razvezalo zakonsko zvezo pravdnih strank, njuna mladoletna otroka pa je zaupalo v varstvo in vzgojo očetu (I. in II. točka sodbe). Uredilo je stike med otrokoma in materjo, kot je to razvidno iz III. točke sodbe. Tožnici je naložilo, da je dolžna plačevati preživnino za oba otroka v višini, ki je razvidna iz IV. točke sodbe. Kar sta pravdni stranki zahtevali več ali drugače po tožbi oziroma po nasprotni tožbi, je zavrnilo (V. in VI. točka sodbe). S sklepom je zavrnilo tožničin predlog za izdajo začasne odredbe z dne 9. 3. 2021 (VII. točka odločbe). Tožencu je še naložilo, da je dolžan povrniti tožnici stroške sodnega izvedenca v znesku 808,05 EUR, glede ostalih stroškov postopka pa je odločilo, da stranki krijeta svoje stroške postopka (VIII. točka sodbe).

2. Zoper sodbo prvega sodišča se pritožuje toženec, pri čemer je iz pritožbe razvidno, da izpodbija odločitev prvega sodišča v III., IV. in VI. točki sodbe ter odločitev o stroških postopka. Uveljavlja vse pritožbene razloge iz 338. člena ZPP in predlaga, da pritožbeno sodišče v izpodbijanem delu spremeni sodbo prvega sodišča, podrejeno pa, da jo razveljavi in vrne zadevo prvemu sodišču v novo sojenje. Navaja, da so se okoliščine od zaključka glavne obravnave bistveno spremenile. Tožnica je po zadnji obravnavi rodila tretjega otroka ter z njim in novim partnerjem živi v X. Zato se stiki ne izvajajo na takšen način oziroma v takšnem obsegu, kot je zapisano v III. točki sodbe. Tožnica ne prebiva v najemniškem stanovanju v Y. Otroka živita v Y., kjer obiskujeta osnovno šolo, v Y. pa imata tudi izvenšolske dejavnosti. Tožnica je sicer trdila, da bo po rojstvu otroka v času stikov prebivala v Y., vendar se to ni zgodilo in so dejanske okoliščine sedaj bistveno drugačne. Odločitev o stikih je zato potrebno spremeniti. Glede na spremenjen obseg zagotavljanja varstva pri vsakem od staršev bi bilo potrebno ustrezno spremeniti tudi odločitev o višini preživnine.

3. Tožnica v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Toženec se v pritožbi sklicuje na spremenjene okoliščine, nastale po zaključku glavne obravnave 27. 5. 2021. Zatrjuje, da je tožnica rodila tretjega otroka (...2021 je rodila hčerko A. A.), vsled česar tožnica sedaj živi v X., zato se stiki ne izvajajo tako, kot je določeno v III. točki sodbe prvega sodišča. Spremenjene razmere po toženčevih trditvah narekujejo spremembo izpodbijane odločitve o stikih, temu ustrezno pa je po njegovem predlogu treba spremeniti tudi odločitev o višini preživnine.

6. Sodišče odloča po stanju zadeve ob zaključku glavne obravnave, kar pomeni, da izda sodbo glede na takratno dejansko stanje. Zato ni mogoče upoštevati dejstev, ki so nastala po koncu glavne obravnave, saj niso pravno pomembna za odločitev sodišča. Odločilno je dejansko stanje, ki je obstajalo na dan zaključka glavne obravnave, saj to stanje zajemajo časovne meje pravnomočnosti sodne odločbe. Okoliščine, na katere se sklicuje toženec, zato ne morejo predstavljati dopustnih pritožbenih novot v tovrstnih postopkih (414. člen ZPP), saj so nastale šele po zaključku glavne obravnave. Takšne okoliščine so lahko le podlaga za morebitno izdajo nove odločbe o ureditvi stikov in določitvi preživnine (osmi odstavek 141. člena in prvi odstavek 197. člena DZ), saj je spremenjene okoliščine mogoče uveljavljati le v novem postopku. Glede na povedano dejstva, ki jih toženec zatrjuje v pritožbi, ne predstavljajo upoštevnih pritožbenih razlogov.

7. Ker uveljavljani in uradoma upoštevni pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno ter v izpodbijanem delu potrdilo sodbo prvega sodišča (353. člen ZPP).

8. Toženec krije svoje stroške pritožbenega postopka, odločitev o tem pa je zajeta v zavrnitvi pritožbe (prvi odstavek 154. člena in prvi odstavek 165. člena ZPP).