Jedro

Sodišče prve stopnje je sicer ob izdaji sklepa o izvršbi spregledalo, da dolžnik ne obstaja, vendar ker na procesno sposobnost strank pazi po uradni dolžnosti ves čas postopka in ker je v fazi, ko je z vročanjem sklepa o izvršbi začelo opravljati izvršbo, ugotovilo, da so podane ovire procesne pravne narave za opravo izvršbe in vodenje izvršilnega postopka, ki jih v tem postopku ni mogoče odpraviti, je postopalo pravilno, ko je predmetni izvršilni postopek ustavilo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ustavilo izvršilni postopek. Ugotovilo je, da je bil dolžnik dne 21. 11. 2012 izbrisan iz sodnega registra brez likvidacije na podlagi pravnomočnega sklepa o obstoju izbrisnega razloga Okrožnega sodišča v Celju Srg 45017/2011 z dne 28. 11. 2011. Ker je do izbrisa brez likvidacije prišlo po tem, ko je z 18. členom Zakona o postopkih za uveljavitev ali odpustitev obveznosti družbenikov izbrisanih gospodarskih družb (ZPUOOD) prenehal veljati pravni temelj za uveljavitev terjatev do družbenikov izbrisanih družb, pomanjkanje sposobnosti biti stranka na strani dolžnika ni mogoče odpraviti.

Zoper takšen sklep se pritožuje upnik po pooblaščencu zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, zmotne uporabe materialnega prava in zmotne ugotovitve dejanskega stanja. V pritožbi vloženi 3. 10. 2012, ki je bila pritožbenemu sodišču predložena 14. 5. 2013, upnik navaja, da je zmotno stališče sodišča prve stopnje, da bi moral upnik v skladu s 18. členom ZPUOOD izkazati neizpolnitev obveznosti družbe in obstoj enega od zakonskih dejanskih stanov spregleda pravne osebnosti. Takšna uporaba materialnega prava je zmotna, saj ne upošteva pravnomočne odločbe, na podlagi katere je že bil v teku izvršilni postopek in to v času po veljavnosti ZPUOOD, kar dokazuje sklep prvostopenjskega sodišča In 37/2012 z dne 3. 4. 2012. Z ustavitvijo izvršilnega postopka sodišče upniku onemogoča, da uveljavi pravico ugotovljeno s pravnomočno odločbo in tako posega v že pridobljene pravice upnika. Sodišče prve stopnje tudi ni imelo zakonite podlage za ustavitev, saj zakonodaja, kako v konkretnem primeru postopati naprej ni urejena.

Pritožba ni utemeljena.

Kot je razvidno iz obrazložitve izpodbijanega sklepa je sodišče prve stopnje s sklepom In 37/2012 z dne 3. 4. 2012 na predlog upnika dovolilo izvršbo zoper dolžnika na podlagi izvršilnega naslova Okrožnega sodišča v Celju II Pg 370/2011 z dne 20. 12. 2011 z izpraznitvijo garažnega boksa št. ... na K. .., V. in z izročitvijo tega garažnega boksa ter zaradi izterjave izvršilnih stroškov v višini 78,16 EUR s pripadajočimi obrestmi. Naknadno pa je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je bil dolžnik 21. 12. 2012 (pravilno 21. 12. 2011) izbrisan iz sodnega registra brez likvidacije. Ker je tako do izbrisa dolžnika iz sodnega registra brez likvidacije prišlo po 17. 11. 2011, ko je začel veljati ZPUOOD je sodišče prve stopnje pravilno navedlo, da je pravni temelj za uveljavitev terjatve do družbenikov izbrisanih družb zgolj spregled pravne osebnosti, kjer je sestavni del opredelitev zlorabe pravne osebe, ki jo je mogoče predpisati družbenikom. Tako so pritožbene navedbe o zmotni uporabi materialnega prava neutemeljene.

Sodišče prve stopnje je resda izdalo sklep o izvršbi dne 3. 4. 2012, ko je dolžnik že bil izbrisan iz sodnega registra brez likvidacije, vendar na podlagi tega dejstva ni mogoče šteti, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, ker ni upoštevalo pravnomočne odločbe. Sklep o izvršbi z dne 3. 4. 2012 namreč niti ni mogel postati pravnomočen, saj vročitev dolžniku, kot je bil označen v izvršilnem naslovu in v predlogu za izvršbo, niti ni bila mogoča. V skladu s 80. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki se v postopku izvršbe in zavarovanja uporablja na podlagi 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) mora sodišče ves čas postopka paziti po uradni dolžnosti na procesno sposobnost strank. Sodišče prve stopnje je sicer v predmetni zadevi ob izdaji sklepa o izvršbi spregledalo, da dolžnik ne obstaja, vendar ker na procesno sposobnost strank pazi po uradni dolžnosti ves čas postopka, je z izpodbijanim sklepom pravilno ugotovilo, da zaradi izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije dolžnik ni sposoben biti stranka v postopku. Prav tako je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da se ugotovljene pomanjkljivosti ne dajo odpraviti, ker je pravna podlaga za nadaljevanje izvršbe zoper aktivne družbenike izbrisane družbe z dnem 17. 11. 2011, ko je začel veljati ZPUOOD, odpadla. V skladu s temi ugotovitvami je sodišče prve stopnje postopalo pravilno, ko je ob smiselni uporabi petega odstavka 81. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ predmetni izvršilni postopek ustavilo. Sodišče prve stopnje je namreč v fazi, ko je z vročanjem sklepa o izvršbi začelo opravljati izvršbo, ugotovilo, da so podane ovire procesno pravne narave za opravo izvršbe in izvršilnega postopka, ki jih ni mogoče odpraviti v tem postopku, zato je odločitev sodišča prve stopnje, kot izhaja iz izreka izpodbijanega sklepa pravilna. Po prepričanju pritožbenega sodišča upnik tudi neutemeljeno navaja, da mu sodišče s tem onemogoča, da uveljavi pravico zagotovljeno s pravnomočno odločbo in posega v pridobljene pravice upnika. Sodba, ki je predstavljala izvršilni naslov v predmetni zadevi, je bila izdana zoper toženo stranko K. d.o.o, ki pa ne obstaja več, zoper neobstoječo osebo pa ni mogoče voditi izvršilnega postopka. Tako bo moral upnik za dosego izpolnitve obveznosti, ki je bila naložena izbrisani družbi pridobiti nov izvršilni naslov ter izročitev nepremičnine zahtevati od tistega, ki jo ima v neposredni posesti. Tako se tudi pritožbene navedbe, da sodišče ni imelo zakonite podlage za ustavitev izvršilnega postopka, izkažejo za neutemeljene, saj je zakonita pravna podlaga podana v določbah 81. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče upnikovo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in je izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (1. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), saj tudi v okviru uradnega preizkusa izpodbijanega sklepa v skladu s 355. členom ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ ni zasledilo nobene od tistih bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, niti zmotne uporabe materialnega prava.