Jedro

Kadar ima stranka zakonitega zastopnika ali pooblaščenca, se vročajo pisanja njemu, če ni v zakonu drugače določeno.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo vzdržalo v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 000/2017 z 21. 11. 2017 v prvem in tretjem odstavku izreka (I. točka izreka). Toženi stranki je naložilo plačati tožeči stranki njene nadaljnje pravdne stroške v znesku 124,24 EUR, v roku 8 dni od prejema sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka).

2. Zoper sodbo se pritožuje toženec. Uveljavlja vse zakonske pritožbene razloge. Navaja, da je pravočasno vložil odgovor na dopolnitev tožbe. Dopolnitev tožbe mu ni bila vročena 14. 4. 2018 s fikcijo, kot je ugotovilo sodišče, ampak 16. 4. 2018. Obvestila ni prejel v poštnem nabiralniku in o sodnem pisanju ni bil obveščen. Sodno pisanje je prejel 16. 4. 2018 in štel, da mu takrat prične teči rok. Zaprosil je za brezplačno pravno pomoč in pooblaščenca, da do izteka 8-dnevnega roka, to je 24. 4. 2018, vloži odgovor na tožbo. Bistveno v tej zadevi pa je, da je imel toženec že pred vročitvijo vloge, na katero bi moral odgovoriti, pooblaščenca in bi moralo sodišče vlogo vročati njemu in ne stranki osebno. Zaradi navedenega je prišlo do bistvene kršitve določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), saj tožencu z nezakonitim postopanjem ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem.

3. Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pravica strank do sodelovanja v postopku (pravica do izjavljanja, kontradiktornost) je osrednja, globalna, vseobsegajoča in najpomembnejša procesna pravica.1 Stranka ima pravica seznaniti se z navedbami in pravnimi argumenti nasprotne stranke, od same stranke pa je odvisno, ali bo na te navedbe in argumente odgovorila. Dolžnost sodišča pa je seznanitev stranke, ki ima pravico do informacije. Stranka pravice do izjave v postopku ne more uresničiti, če ni zagotovljeno, da bo predhodno izvedela za procesna dejanja, glede katerih se ima pravico izjaviti.

6. Prvostopenjsko sodišče je štelo, da tožena stranka ni (pravočasno) odgovorila na dopolnjeno tožbo, ki ji je bila vročena s fikcijo vročitve 14. 4. 2018. Ker se je rok za odgovor iztekel 23. 8. 2018, vloga, ki jo je poslala tožena stranka priporočeno po pošti 24. 4. 2018, pa je bila prepozna, je sodišče ni upoštevalo. Ker tožena stranka dejstev, ki jih je v dopolnjeni vlogi zatrjevala tožeča stranka, ni konkretizirano prerekala, jih je sodišče štelo za priznana (drugi odstavek 214. člena v zvezi z 242. členom ZPP).

7. Tožena stranka v pritožbi utemeljeno očita prvostopenjskemu sodišču, da ji vloge, na katero je morala odgovoriti, ni pravilno vročilo, saj jo je vročalo stranki osebno, ne pa pooblaščencu. Kadar ima stranka zakonitega zastopnika ali pooblaščenca, se vročajo pisanja njemu, če ni v zakonu drugače določeno (prvi odstavek 137. člena ZPP).

8. V obravnavanem primeru ima toženec pooblaščenca. Pooblastilo se nahaja v spisu med prilogami B1. Pisanja, torej tudi dopolnitev tožbe s pozivom na odgovor, bi moralo sodišče vročiti pooblaščencu toženca. Kot izhaja iz povratnice v spisu, je sodišče pisanje s pozivom na odgovor vročalo stranki osebno (povratnica pripeta na list. št. 78). Neposredna vročitev stranki zato ne šteje za veljavno2 in pomeni bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, kar toženec pravilno uveljavlja v pritožbi.

9. Zaradi bistvene kršitve določb postopka je bilo treba pritožbi ugoditi, izpodbijano sodbo razveljaviti in zadevo vrniti prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje. Pritožbeno sodišče kršitve samo ni moglo odpraviti, sama kršitev pa je vplivala na nadaljnji potek odločanja. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrača prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje (354. člen ZPP).

PRAVNI POUK Zoper ta sklep je dovoljena pritožba. Vloži se pri sodišču prve stopnje, v 15 dneh od prejema pisnega odpravka te odločbe, v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko. Obsegati mora navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je pritožba umaknjena. Če pritožbo vloži pooblaščenec, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitev postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje.

O pritožbi bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije.

1 Primerjaj Jan Zobec v Pravdni postopek; Zakon s komentarjem, 3. knjiga; stran 287. 2 Primerjaj V. Rijavec v Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, str. 551, prva knjiga.