Jedro

Ker je zahtevek v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja opredeljen s projektno dokumentacijo (PGD)1, se mora soglasje (to je pravica graditi, pa čeprav zgolj začasna za čas gradnje) nanašati na konkretni PGD2, to je na PGD, po katerem bo potekala gradnja. Takšnega soglasja, ki bi se nanašalo na PGD, po katerem bo v obravnavanem primeru potekala gradnja, pa tožnik v postopku nesporno ni predložil.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Prvostopenjski organ je z izpodbijano odločbo zavrnil tožnikovo zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo objekta na zemljiščih s parc. št. 3492/1 in 3492/2, k.o. ... V obrazložitvi opisuje potek postopka in zaključuje, da glede na to, da tožnik (investitor) v določenem roku, to je do 19. 5. 2017, ob tem, da je bil ta rok pred tem že dvakrat podaljšan, niti do dneva izdaje izpodbijane odločbe, ni predložil notarsko overjene pogodbe za ureditev gradbišča na zemljišču s parc. št. 3778/1, k.o. ..., in za izdelavo zagatne stene za zaščito gradbene jame na zemljišču s parc. št. 3768, k.o. ..., pri čemer gre za listino, ki je upravni organ ne more pridobiti po uradni dolžnosti, ni podana pravica graditi. V zvezi z zahtevo za predložitev notarsko overjene pogodbe se sklicuje na tretji odstavek 56. člena Zakona o graditvi objektov (ZGO-1), glede nepodaljšanja roka za predložitev omenjenega dokazila o pravici graditi za ureditev gradbišča in za izdelavo zagatne stene za zaščito gradbene jame pa na tretji odstavek 99. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) ter navaja, da je tožnik prošnjo za podaljšanje roka za predložitev navedenih dokazil sicer vložil pred iztekom postavljenega roka, vendar upravni organ roka ni podaljšal, ker je bil tožnik pozvan na predložitev dokazila o pravici graditi že z dopisom z dne 14. 12. 2016, ki ga je prejel 16. 12. 2016, na njegovo zahtevo pa je bil rok za predložitev tega dokazila nato podaljšan še dvakrat, in sicer s sklepoma z dne 18. 1. 2017 in z dne 9. 5. 2017. Tako ocenjuje, da je imel tožnik dovolj časa za sklenitev zahtevane pogodbe po tretjem odstavku 56. člena ZGO-1. 2. Drugostopenjski organ je zavrnil tožnikovo pritožbo. V obrazložitvi ponavlja razloge prvostopenjske odločbe in dodaja, da se v spisu nahaja soglasje Mestne občine Ljubljana (MOL) št. 3511-1539/2016-2 z dne 12. 1. 2017, dano na PGD št. 210/2014, avgust 2015, z dopolnitvijo v oktobru 2015, ki izrecno dovoljuje uporabo nepremičnin na zemljiščih parc. št. 3768 in 3778/1, obe k.o. ... Vendar pa navedeno soglasje za dokazilo o pravici v konkretnem primeru ne zadošča, saj ni skladno z jasno določbo tretjega odstavka 56. člena ZGO-1, po kateri se zahteva predložitev notarsko overjene pogodbe kot dokazila o pravici graditi za čas gradnje, zato drugačna odločitev, sledeča stališču sodbe Vrhovnega sodišča X Ips 255/2013 z dne 27. 5. 2015, na katero se sklicuje tožnik, še zlasti ob dejstvu, da je navedeno soglasje MOL dano na PGD št. 210/2014, avgust 2015, z dopolnitvijo v oktobru 2015, in ne na zadnji aktualni PGD, ki vključuje spremembi PGD, izdelani v novembru 2016 in januarju 2017, ne bi bila pravilna.

3. Tožnik se z odločitvijo ne strinja in vlaga tožbo, v kateri navaja, da je izpodbijana odločba v nasprotju z določbami ZGO-1 in s sodno prakso. Poudarja, da je izkazal pravico graditi na parc. št. 3492/1 in 3492/2, obe k.o. ..., na katerih bo potekala gradnja, kar tudi za upravna organa ni sporno. Območje gradbišča bo urejeno tudi na parc. št. 3778/1 in 3768, obe k.o. ..., ki sta v lasti MOL. V spis je predložil soglasje MOL, s katerim ta izrecno dovoljuje uporabo navedenih nepremičnin. S tem v zvezi se sklicuje na sodbo Vrhovnega sodišča X Ips 255/2013 z dne 27. 5. 2015, v kateri je zavzelo stališče, da je na podlagi določbe 56. člena ZGO-1 jasno, da pravica graditi pomeni izkazanost lastninske ali kakšne druge stvarne oziroma obligacijske pravice, ki investitorju dovoljuje gradnjo oziroma drugo izvajanje del na nepremičnini. Investitor mora zato, tudi za začasno uporabo tuje nepremičnine za namen gradnje, glede na določbe 56. člena ZGO-1 izkazati pravico izvajanja del na tuji nepremičnini. To pravico mora izkazati z eno od listin, določenih v 56. členu ZGO-1. V primeru, da lastnik nepremičnine z začasno uporabo soglaša, je to pogodba ali enostranska izjava lastnika nepremičnine, ki bo v postopek vključen kot stranski udeleženec. Lastnik nepremičnine je v konkretnem primeru MOL, ki je podal enostransko izjavo - soglasje št. 3511-1539/2016 z dne 12. 1. 2017. Glede na navedeno sodbo Vrhovnega sodišča je jasno, da je stališče upravnega organa napačno. Zato sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi, toženki pa naloži povrnitev njegovih stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

4. Toženka na tožbo ni odgovorila.

5. Prizadeta stranka A.A. v odgovoru na tožbo navaja, da upravnemu organu ni mogoče očitati napačne uporabe materialnega prava, ker se za izkazovanje pravice graditi, četudi začasne, od tožnika zahteva predložitev overjene pogodbe. Sodbo Vrhovnega sodišča X Ips 255/2013 pa si po mnenju stranke z interesom tožnik napačno razlaga. Sodišču predlaga, da tožbo zavrne, tožniku pa naloži povrnitev njegovih stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

6. Ostale prizadete stranke odgovora na tožbo niso podale.

7. Tožba ni utemeljena.

8. Pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja so predpisani v prvem odstavku 66. člena ZGO-1, po katerem mora pristojni organ za gradbene zadeve pred izdajo gradbenega dovoljenja med drugim preveriti, ali ima investitor pravico graditi (6. točka). Vsebino tega pogoja jasno zamejujejo določbe tretjega odstavka 56. člena ZGO-1, po katerem ne glede na določbe prvega odstavka tega člena za zemljišča, na katerih je predvidena ureditev gradbišča samo za čas gradnje, notarsko overjeni pogodbi ni potrebno priložiti dokazila iz prejšnjega odstavka (torej predloga za vpis pogodbe v zemljiško knjigo).

9. Med strankami ni sporno, da tožnik (investitor) na zemljiščih parc. št. 3492/1 in 3492/2, obe k.o. ..., na katerih se po podatkih PGD-ja predmetna gradnja nahaja, izkazuje pravico graditi. Sporno pa je, ali izkazuje pravico graditi (tudi) na območju gradbišča, to je na zemljišču s parc. št. 3778/1, k.o. ... in na zemljišču, na katerem bo zagatna stena za zaščito gradbene jame, to je na zemljišču s parc. št. 3768, k.o. ..., ki sta obe v lastni MOL. Sporno je torej, ali ima tožnik na teh dveh parcelah pravico graditi, to je izvajati kakršnekoli gradbene posege.

10. Tožnik je v upravnem postopku sicer predložil soglasje MOL št. 3511-1539/2016-2 z dne 12. 1. 2017, iz katerega izhaja, da MOL na podlagi vloge tožnika (investitorja) na podlagi tretjega odstavka 56. člena ZGO-1 tožniku v skladu s projektno dokumentacijo PGD št. 210/2014 iz avgusta 2015 z dopolnitvijo v oktobru 2015, izdelovalca B.d.o.o., Celje, s soglasjem Odseka za promet Oddelka za gospodarske dejavnosti in promet Mestne uprave MOL z dne 30. 10. 2015 ter v skladu z določbami 17. člena Odloka o občinskih cestah v MOL, dovoljuje uporabo nepremičnin s parc. št. 3768 in 3778/1, obe k.o. ... za namen postavitve, vzdrževanja in odstranitve gradbišča za potrebe gradnje večstanovanjskega objekta ob Resljevi cesti in hostla ob Trubarjevi cesti, in sicer pod pogojem, da mora investitor dela opraviti v skladu s projektno dokumentacijo, da mora po končanih delih zemljišče urediti v skladu s tehnično dokumentacijo za izvedbo (PZI), da mora v primeru nastanka škode izplačati upravljavcu zemljišča odškodnino v skladu s cenitvijo sodnega cenilca, da je odgovoren za povzročeno škodo ter da mora pred začetkom gradnje za potrebe uporabe dela navedenih zemljišč z MOL v skladu z Odlokom o posebni rabi javnih površin pridobiti dovoljenje za uporabo javne površine za tovrsten namen.

11. Vendar sodišče ugotavlja, kot je navedel že drugostopenjski organ v pritožbeni odločbi, da je citirano soglasje MOL z dne 12. 1. 2017 izrecno dano na konkretni PGD, in sicer št. 210/2014 iz avgusta 2015 z dopolnitvijo v oktobru 2015, in ne na zadnji aktualni PGD (ki vključuje spremembi PGD, izdelani v novembru 2016 in januarju 2017), kar med strankami niti ni sporno, saj tožnik takšni ugotovitvi v odločbi druge stopnje ne nasprotuje in s tem v zvezi v tožbi ničesar drugega niti ne navaja, temveč se zgolj sklicuje na navedeno soglasje.

12. Ker je zahtevek v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja opredeljen s projektno dokumentacijo (PGD)1, se mora soglasje (to je pravica graditi, pa čeprav zgolj začasna za čas gradnje) nanašati na konkretni PGD2, to je na PGD, po katerem bo potekala gradnja. Takšnega soglasja, ki bi se nanašalo na PGD, po katerem bo v obravnavanem primeru potekala gradnja, pa tožnik v postopku nesporno ni predložil. Tako sodišče ugotavlja, da je odločitev upravnega organa že iz teh razlogov pravilna. Glede na navedeno tudi tožnikovo sklicevanje na stališče iz sodbe Vrhovnega sodišča X Ips 255/2013 z dne 27. 5. 2015 na odločitev ne more vplivati.

13. Po povedanem je sodišče v skladu s prvim odstavkom 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) tožbo zavrnilo kot neutemeljeno. Ker dejansko stanje, pomembno za odločitev, med strankama ni sporno (sporna je le razlaga materialnega prava), je sodišče skladno s prvim odstavkom 59. člena ZUS-1 v zadevi odločilo brez glavne obravnave, na seji.

14. Po četrtem odstavku 25. člena ZUS-1 v primeru, če sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

15. Povračilo stroškov je v tem upravnem sporu zahtevala tudi prizadeta stranka A.A. Ker ZUS-1 povračila stroškov prizadeti stranki ne ureja, je treba za odločitev o teh stroških uporabiti ustrezne določbe Zakona o pravdnem postopku (ZPP; prvi odstavek 22. člena ZUS-1). Po prvem odstavku 155. člena ZPP sodišče pri odločanju o tem, kateri stroški naj se stranki povrnejo, upošteva le tiste stroške, ki so bili potrebni. Vendar pa ob upoštevanju navedb prizadete stranke v odgovoru na tožbo, ta odgovor na tožbo v postopku ni bil potreben. Zato je sodišče njen stroškovni zahtevek zavrnilo, tako da tudi ta stranka sama trpi svoje stroške postopka.

1 Primerjaj: na primer deveto alinejo prvega odstavka in srugi odstavek 68. člena ZGO-1. 2 Primerjaj: A. Kmecl v Graditev objektov – nekaj vprašanj iz upravnosodne prakse, Odvetnik, št. 80, april 2017, str. 31.