Jedro

Končanje postopka v obravnavani zadevi, glede na obseg odobrene pravne pomoči, sodišče razume kot tožnik, do pravnomočnosti. Torej kolikor se 16. 4. 2010 postopek ni končal s poravnavo (ali pravnomočno sodbo), tožena stranka tega časovnega trenutka ni mogla uporabiti kot relevantnega. Takšno razumevanje pravdnega postopka bi bilo tudi v nasprotju s prvim odstavkom 300. člena ZPP.

Izrek

Tožbi se ugodi, sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani, št. Bpp 2295/2009 z dne 13. 12. 2011 se odpravi in se zadeva vrne organu v ponoven postopek.

Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške postopka v višini 420,00 EUR, v 15 dneh od vročitve sodbe toženi stranki, v primeru zamude z zakonitimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijanim sklepom zavrnila predlog tožnika za izplačilo nagrade in potrebnih izdatkov za nudenje brezplačne pravne pomoči na podlagi napotnice Bpp 2295/2009 z dne 15. 10. 2009. V obrazložitvi navaja, da je bila z odločbo z dne 15. 10. 2009 prosilki A.A. dodeljena redna brezplačna pravna pomoč za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve in druge stopnje, v pravdnem postopku, ki se vodi pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani, opr. št. IV P 2406/2009, zaradi plačila 4.571,84 EUR s pp ter kot oprostitev plačila stroškov postopka, razen sodnih taks. Za izvajanje je bil določen odvetnik B.B. Odvetnik je 28. 11. 2011 sodišču vrnil originalno in popolno napotnico in predlagal, da se mu za opravljeno delo prizna nagrada po priglašenih postavkah, povečana za 20 % DDV. Sodišče je predlog zavrnilo na podlagi petega odstavka 40. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP), ki določa rok 8 dni za vrnitev napotnice po opravljeni storitvi. S strani odvetnika je bilo zadnje dejanje opravljen poravnalni narok dne 16. 4. 2010, napotnica pa je bila vrnjena 28. 11. 2011. Iz navedenega odvetnik ni upravičen do priznanja nagrade za opravljene storitve brezplačne pravne pomoči. Tožnik v tožbi navaja, da je prenehal opravljati dejavnost odvetnika in je zato stranki A.A. 31. 10. 2011 odpovedal pooblastilo, nato pa še 30 dni opravljal procesna dejanja za imenovano stranko. Glede na drugi odstavek 12. člena Zakona o odvetništvu (ZOdv) in je imela ta čas ta še zmeraj veljavno pooblastilo. Toženi stranki je vrnil izpolnjeno napotnico z zahtevkom dne 28. 11. 2011. Glede na dejstvo, da je bila izpolnjena napotnica vrnjena še v času, ko je tožnik v pravdnem postopku še zmeraj zastopal prosilko, je presoja tožene stranke nepravilna in zmotna. Ugotovitev, da je tožena stranka zadnje aktivno opravilo za stranko opravila 16. 4. 2010, je materialno pravno nepomembna. Skladno s petim odstavkom 40. člena ZBPP namreč ni pomembno, katero aktivno dejanje je izvajalec nazadnje opravil, temveč do kdaj je za stranko opravljal storitve. To pomeni ves čas trajanja postopka do prejema pravnomočne sodbe oziroma kot v konkretnem primeru predčasnega prenehanja pooblastitvenega razmerja, dne 30. 11. 2011. Drugačno razumevanje petega odstavka 40. člena ZBPP bi bilo nelogično. Pomenilo bi, da odvetnik, ki se v času trajanja postopka upokoji, ne more zahtevati plačila opravljenih storitev. Predlaga odpravo izpodbijane odločbe in zahteva povrnitev stroškov postopka.

Tožena stranka odgovora na tožbo ni podala, poslala pa je upravne spise.

Na poziv sodišča, da predloži izvod poravnave, na katero se sklicuje na uradnem zaznamku z dne 12. 12. 2011, je tožena stranka navedla, da v predmetni Bpp spis nikoli ni bil vložen izvod poravnave. Uradni zaznamek z dne 12. 12. 2011 pa se nanaša na okoliščino, razvidno iz vpogleda v vpisnik PUND, da je bilo zadnje procesno dejanje v pravdnem postopku opravljeno dne 16. 4. 2010 in sicer poravnalni narok in prvi narok za glavno obravnavo. Pod rubrikama „status“ je iz oznak „Z“ in številke „180“ sklepati, da je bil pravdni postopek pod to opravilno številko po 180 dneh zaključen. Dne 15. 1. 2013 PUND vpisnik pokaže enako.

Tožnik v pripravljalni vlogi navaja, da postopek pod opr. št. IV P 2406/2009 ni bil zaključen dne 16. 4. 2010. Navedeni pravdni postopek je bil s sklepom Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. I P 2362/2009 z dne 29. 3. 2010, združen v skupno obravnavanje, pri čemer sta se združeni zadevi vodili pod opr. št. I P 2362/2009. Združitev pravdnih zadev pa ne pomeni končanja postopka, temveč le nadaljnje skupno obravnavanje (300. člen Zakona o pravdnem postopku – ZPP). Pravdni postopek se je nadaljeval z glavno obravnavo z dne 2. 6. 2010. Nato je bila glavna obravnava preložena na nedoločen čas zaradi pridobitve izvedenskega mnenja, nov narok pa je bil razpisan in opravljen dne 6. 7. 2011, ko je bila obravnava preložena na 30. 9. 2011. Dne 30. 9. 2011 je bil opravljen zadnji narok in takrat glavna obravnava zaključena, vendar se je kasneje s sklepom z dne 3. 11. 2011 ponovno odprla in razpisan narok dne 25. 11. 2011. Pri vseh teh opravilih je tožnik zastopal stranko, ki ji je bila dodeljena BPP. Izpostavlja še, da tožena stranka pred izdajo izpodbijanega sklepa tožnika ni obvestila, da je vpogledala v vpisnik PUND in ga pozvala, da se o tem izjavi, niti ni pojasnila tega v obrazložitvi izpodbijanega sklepa. Šele iz prejetega odgovora na tožbo je ugotovil, da izpodbijani sklep temelji na vpogledih v vpisnik PUND in na njegovo domnevno vsebino, vendar se o tem dokaznemu viru do sedaj ni mogel izjaviti.

Tožba je utemeljena.

V obravnavani zadevi ni sporno, da je bila prosilki z odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani, Bpp 2295/2009 z dne 15. 10. 2009, dodeljena redna brezplačna pravna pomoč za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve in druge stopnje, v pravdnem postopku, ki se vodi pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani, pod opr. št. IV P 2406/2009. Za izvajanje brezplačne pravne pomoči je bil določen odvetnik B.B., torej obseg dodeljene BPP. Sporno je, ali je tožnik po koncu opravljene storitve pravočasno vrnil izpolnjeno napotnico.

Po določbi petega odstavka 40. člena ZBPP mora izvajalec BPP vrniti napotnico v roku 8 dni po opravljeni storitvi, v nasprotnem primeru ni upravičen do plačila storitev brezplačne pravne pomoči. V izpodbijanem sklepu se je tožena stranka postavila na stališče, da je bilo zadnje procesno dejanje v zadevi opr. št. IV P 2406/2009 opravljeno dne 16. 4. 2009 – poravnalni narok, napotnico pa je bila vrnjena dne 28. 11. 2011. Tožnik tem navedbam ugovarja in navaja, da se pravdni postopek IV P 2406/2009 na navedenem naroku ni končal, temveč je bil postopek združen s postopkom I P 2362/2009, s sklepom Okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 29. 3. 2010. Združitev pravdnih postopkov pa ne pomeni končanja postopka, temveč le nadaljnjo skupno obravnavanje, ter se sklicuje na 300. člen ZPP.

Tožena stranka je dodelila prosilki brezplačno pravno pomoč za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem na prvi in drugi stopnji v pravdnem postopku pod opr. št. IV P 2406/2009. V obravnavani zadevi je sporno, ali je bila navedena pravdna zadeva končana z datumom, kot ga navaja tožena stranka v sklepu, dne 16. 4. 2010. Namreč na izpisu vpisnika za zadevo IV P 2406/2009 izhaja, da se je zadeva končala z združitvijo (sicer ni navedeno s katero zadevo) kot navaja tožnik. Tožena stranka je na izpis iz vpisnika navedla, da se je zadeva 16. 4. 2010 končala s pravnomočno sklenjeno poravnavo, kar pa je med strankama sporno, ne izhaja pa tudi iz vpisnika. Na to dejstvo tožena stranka sicer ni oprla svoje odločitve, kot pravilno poudarja v pripravljalni vlogi, je pa v sklepu opredelila 16. 4. 2009 kot datum končanja zadeve, pri čemer ni jasno s kakšno odločitvijo se je postopek v zadevi končal. Ker je dejansko stanje zadeve nepopolno ugotovljeno, navedbe v izpodbijanem sklepu pa tudi niso skladne z listinami v upravnem spisu (npr. izpis iz vpisnika), sodišče toženi stranki, da je bil pravdni postopek v zadevi končan dne 16. 4. 2010, ne more slediti. Končanje postopka v obravnavani zadevi, glede na obseg odobrene pravne pomoči sodišče razume kot tožnik, do pravnomočnosti. Torej kolikor se 16. 4. 2010 postopek ni končal s poravnavo (ali pravnomočno sodbo), tožena stranka tega časovnega trenutka ni mogla uporabiti kot relevantnega. Takšno razumevanje pravdnega postopka bi bilo tudi v nasprotju s prvim odstavkom 300. člena ZPP.

V ponovnem postopku reševanja zadeve naj tožena stranka predoči tožniku izpisek iz vpisnika oziroma preveri trditve tožnika, da se je zadeva združila s spisom I P 2362/2009 z dne 29. 3. 2010 ter na tej podlagi opravljene naroke za glavno obravnavo, ki so bili v zadevi ter ponovno odloči, ob upoštevanju dejstva, da se je tožnik upokojil. Ker je dejansko stanje v obravnavanem postopku ostalo nepopolno ugotovljeno ter je bilo tudi napačno uporabljeno materialno in procesno pravo, je odločba tožene stranke nezakonita. Sodišče jo je na podlagi 2., 3. in 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) odpravilo ter zadevo v smislu tretjega odstavka istega člena vrnilo toženi stranki v ponovni postopek.

Ker je tožnik v tem upravnem sporu uspel, mu je sodišče odmerilo stroške postopka v višini 350,00 EUR povečane za 20 % DDV (25. člen ZUS-1 v zvezi s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu). Stroške mu je dolžna povrniti toženka v roku 15 dni od prejema sodbe.