Jedro

Pred izdajo gradbenega dovoljenja investitorju je upravni organ dolžan preveriti, ali je projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja izdelan v skladu z izvedbenim prostorskim aktom in ali so izpolnjeni tudi drugi pogoji, ki jih za izdajo upravnega dovoljenja določa 66. člen ZGO-1.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je upravni organ prve stopnje investitorjema A.A. iz in B.B., izdal gradbeno dovoljenje za legalizacijo opornih zidov – ograje in nasutja, na zemljišču parc. št. 633/3, k. o. ..., pod tam navedenimi pogoji. V obrazložitvi navaja, da je oporni zid v celoti zgrajen na zemljišču investitorjev parc. št. 633/3, k. o. ... in sicer z odmikom 0,6 do 0,8 m od dokončne parcelne meje s parc. št. 633/4, last C.C. in D.D., pri čemer se le v enem vogalu, na skrajni severovzhodni stranki meji približa na 10 do 15 cm. Odlok o začasnih prostorskih ureditvenih pogojih za centralna naselja v Občini Slovenska Bistrica in mesto Slovenska Bistrica (Uradni list RS, št. 16/93, 79/01 in 35/02) v 5. členu navaja, da morejo biti novi objekti odmaknjeni od parcelne meje tako, da ni motena sosednja posest, da je možno vzdrževanje objekta in da so upoštevani varstveni pogoji. Oporni zid glede na vrsto objekta in lokacijo v ničemer ne moti sosednje parcele, saj je zgrajen kot zid oziroma ograja v AB izvedbi trajnostnega značaja in ne gre za kakšne druge vrste objekt. Vplivno območje ne sega preko meje parcele investitorjev, vzdrževanje objekta ni potrebno 30 let in več, sicer pa je v celoti možno s parcele investitorjev, saj je zid odmaknjen od parcelne meje do 0,80 m, vzdrževanje pa je s sodobnimi tehničnimi pripomočki (dvigala, viseči odri in podobno) možno tudi sicer s parcele investitorjev brez dostopa na sosednje zemljišče. Zid je zgrajen v AB izvedbi in torej neobčutljiv s požarno varnostnega stališča in na taki lokaciji, da nima vpliva na kakršnekoli intervencijske pristope. Upravni organ je tudi ugotovil, da se z legalizacijo opornega zidu – ograje in nasutja na parcelni št. 633/3 iste k. o., ne bo povečala služnost, ki je že bila dana staršem A.A. Gre zgolj za ureditev posega, ki bi lahko predstavljal nevarnost tudi za sosednje zemljišče, tako da je ureditev opornega zidu – ograje tudi v njegovem interesu. Stranka je izpolnila vse pogoje, ki so po 54. in 68. členu ZGO predpisani za izdajo gradbenega dovoljenja, zato je upravni organ odločil, kot je navedeno v izreku dovoljenja.

Navedeno odločitev je v pritožbenem postopku potrdilo tudi Ministrstvo za okolje in prostor s svojo odločbo št. 35108-204/2008-2-KB z dne 29. 8. 2008. Pritožbeni organ je ugotovil, da gre v konkretnem primeru za legalizacijo opornega zidu na zahodni strani parcelne št. 633/3, k. o. ... proti parcelni št. 633/2 iste k. o., na severni strani proti parcelni št. 636/1 iste k. o. in na vzhodni strani priti parcelni št. 633/4 iste k. o.. Konkretna lokacija leži v območju, ki se ureja na podlagi in v skladu z določbami Odloka o začasnih prostorskih ureditvenih pogojih za centralna naselja v Občini Slovenska Bistrica in mesto Slovenska Bistrica (Odlok o PUP, Uradni list RS, št. 16/93, 79/01 in 35/02). Nahaja se v coni gostejše individualne stanovanjske gradnje – cona A, kjer je v skladu s 36. členom Odloka o PUP dovoljenja gradnja individualnih stanovanjskih objektov, prizidave, nadzidave, adaptacije obstoječih objektov za stanovanjske namene in nadomestna gradnja dotrajanih stanovanjskih objektov ter gradnja objektov za mirno obrt. Skladno s tretjim odstavkom 15. člena citiranega PUP se na območjih, kjer konfiguracije terena z višinskimi razlikami zahteva njihovo premostitev, to praviloma uredi s travnimi brežinami. Kadar pa je nujna postavitev škarpe (podpornega zidu), naj se ta intenzivno ozeleni. V predmetni zadevi gre za legalizacijo opornih zidov in nasutja, iz dodatnega pojasnila projektanta E. pripravljenega v februarju 2008 (v spisni dokumentaciji se nahaja pod številko 22/3) izhaja, da bo zid potrebno zasaditi z divjo trto ali bršljanom, da se bo v nekaj letih zazelenil. Glede na ugotovitev, da je oporni zid od zemljišča s parc. št. 633/4 oddaljen od 0,6 do 0,8 m, na severovzhodnem delu pa se zid sosednjemu zemljišču približa na 10 do 15 cm je pritožbeni organ potrdil stališče upravnega organa prve stopnje, da je obravnavani objekta skladen z določbo četrtega odstavka 15. člena Odloka o PUP. Pri tem svojo odločitev utemeljuje z ugotovitvijo, da je objekt izveden v AB izvedbi, da zagotavlja vse stabilnostne ukrepe za zasip, kar pomeni, da je trajnostnega značaja in da je neobčutljiv s požarno varnostnega stališča, njegova lokacija pa je takšna, da nima vpliva na kakršnekoli intervencijske pristope. Zidu za to ne bo potrebno vzdrževati vsaj 30 let, saj je trajnostnega značaja, v primeru pa da bi ga bilo potrebno s kakršnihkoli razlogov vzdrževati, je to možno po parc. št. 633/3 oziroma z vrha zidu. V zvezi s pritožbeno navedbo glede potrebnosti pridobitve služnostne poti do predmetnega zemljišča pa ugotavlja, da ta ni utemeljena. Pritožnika sama priznavata, da sta staršem investitorja A.A. kot takratnim lastnikom zemljišča parc. št. 229/1, k. o. ... dovolila služnostno pravico poti po njunem zemljišču parc. št. 228 iste k. o., kar izhaja tudi iz vpogleda v elektronske zemljiškoknjižne podatke. Predmetna parcela št. 633/3, k. o. ... meji po celotnem južnem delu na parc. št. 229/1 iste k. o., zato je šteti, da je dostop na predmetno parcelo zagotovljen. Sploh pa je potrebno upoštevati da zid ni takšen objekt, ki bi zaradi svoje funkcije (ker ni bivalni objekt) terjal dovoz (v smislu vsakodnevne ali vsaj bistvene pogostejše uporabe služnostne poti po parc. št. 228, k. o. ...), zato v tem primeru ni mogoče govoriti o razširitvi dogovorjene služnosti, ne glede na to, da so se prevozi v času gradnje zidu nekoliko povečali. Za razširitev služnosti bi namreč šlo v primeru bistvenega povečanja zaradi vsakodnevne uporabe parc. št. 633/3, za kar pa zgolj zaradi zgraditve zidu, nedvomno ne gre. Pritožnikoma je bilo tudi pojasnjeno, da so pritožbene navedbe glede same lokacije zidu in negativnih vplivov nova dejstva, ki jih glede na določbe tretjega odstavka 238. člena ZUP, brez ustrezne obrazložitve (zakaj jih pritožnika nista navedla že pred izdajo izpodbijane odločbe) ni mogoče upoštevati.

Tožnik s tožbo izpodbija odločitev tožene stranke in predlaga, da le-to odpravi, Inšpektorat RS za okolje in prostor, Območna enota Maribor, Inšpekcijska pisarna Slovenska Bistrica pa naj z ustreznimi ukrepi takoj poskrbi za odstranitev črnih gradenj in vzpostavitev stanja, kot je bilo pred začetkom izvajanja teh črnih gradenj, to je v začetku leta 2005. V nadaljevanju kronološko povzema potek celotnega postopka.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi iz razlogov, razvidnih iz njene obrazložitve in predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

V odgovoru na tožbo stranki z interesom – investitorja A.A. in B.B., navajata, da tožba ni utemeljena, saj so za legalizacijo predmetne gradnje izpolnjeni pogoji, ki jih določa ZGO-1 in Odlok o PUP. Tožeči stranki le pavšalno navajata, da naj ne bi bili upoštevani navedeni predpisi. Odlok o PUP ne določa odmika objekta od parcelnih meja, že v odločbi o zavrnitvi pritožbe tožnikov pa je bilo pravilno pojasnjeno, da Odlok o PUP v členu 5/4 določa, da morajo biti odmika od parcelne meje taki, da objekt ne moti sosednje posesti, da je možno vzdrževanje objekta in da so upoštevani varstveni pogoji. Glede služnostne poti preko parcele št. 228, pa kot pravilno ugotavlja že tožena stranka v gradbenem dovoljenju, za sporno gradnjo sploh ni potrebna. Dostop do parcele št. 633/3, na kateri je sporna gradnja je zagotovljen neposredno s parcele strank z interesom št. 229/1, na katero meji. Sicer pa so kakršnikoli zahtevki tožnikov v zvezi s služnostjo lahko predmet drugih (sodnih) postopkov. Predlagata, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Tudi po presoji sodišča je izpodbijana odločitev pravilna in zakonita, zato se sodišče v izogib ponavljanju izrecno sklicuje na utemeljitev, ki sta jo v svojih odločbah navedla upravna organa prve in druge stopnje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/2006). Ne glede na navedeno pa sodišče tožniku pojasnjuje, da je v Zakonu o graditvi objektov (ZGO-1-UPB-1, Uradni list RS, št. 102/04 – prečiščeno besedilo) določeno kdaj in ob kakšnih pogojih upravni organ za gradbene zadeve izda investitorju dovoljenje za gradnjo. V 24. členu ZGO-1-UPB-1 je določeno, da se gradbeno dovoljenje izda potem, ko se ugotovi, da so bile k zahtevi za izdajo upravnega dovoljenja priložene priloge in dokazila iz 54. člena ZGO-1-UPB-1 in ob dodatnem pogoju, da nameravana gradnja ne nasprotuje pogojem iz izvedbenega prostorskega akta. Pred izdajo upravnega dovoljenja investitorju je torej upravni organ dolžan preveriti tudi, ali je projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja izdelan v skladu z izvedbenim prostorskim aktom in ali so izpolnjeni tudi drugi pogoji, ki jih za izdajo upravnega dovoljenja določa 66. člen ZGO-1-UPB-1. Navedeno torej pomeni, da mora upravni organ pred izdajo dovoljenja za gradnjo poleg pogojev, ki jih določa ZGO-1-UPB-1 upoštevati tudi urbanistične predpise, torej predpise, ki urejajo pogoje gradnje na določenem območju, kot so namen, lega, funkcija, velikost in oblikovanje objektov ter morebitne prostorske ukrepe. Po preučitvi tožbe in izpodbijane odločbe sodišče ugotavlja, da so bile v postopku legalizacije spornega opornega zidu izpolnjeni tudi pogoji, ki jih določa Odlok o PUP. Ta prav tako iz podatkov upravnega spisa izhaja, da je tudi projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja izdelan v skladu z izvedbenim prostorskim aktom. Zato so za odločitev v obravnavani zadevi nerelevantne tožbene navedbe, ki se nanašajo na sam postopek gradnje opornega zidu in ravnanje tožnikov v času gradnje, neutemeljena pa je tudi trditev, da naj bi šlo za razširitev služnosti, ki je bila dana staršem investitorja A.A. kot lastnikom zemljišča parc. št. 229/1 k. o. Kovača vas (služnostna pravica poti po zemljišču parc. št. 228 vsakokratnemu lastniku zemljišča parc. št. 229/1, k. o. ...). Gradbeno dovoljenje je bilo dano za oporni zid, ne za bivalni objekt, dostop do tega objekta pa je v celoti zagotovljen iz parcele investitorjev št. 229/1, k. o. ...

Ker je bila po obrazloženem odločitev tožene stranke pravilna in zakonita, tožnika v tem upravnem sporu nista mogla uspeti, zato je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.