Jedro

Glede na to, da sklep o izvršbi ni izvršilno dejanje temveč pravnomočna sodna odločba, ostane tak sklep v veljavi kljub ustavitvi izvršbe.

Izrek

1. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da glasi: "Izvršba se ustavi." 2. Dolžnik je dolžan upniku v roku 8 dni povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 22.000,70 SIT.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je dne 11.10.1999 s sklepom odločilo, da se sklep o izvršbi z dne 15.04.1999 v celoti razveljavi in se izvršilni postopek ustavi.

Upnik se je zoper navedeni sklep pravočasno pritožil. Navedel je, da je sodišče obvestil, da ustavi postopek izvršbe, ker bila njegova terjatev v celoti poravnana. Sodišče pa je razveljavilo sklep o izvršbi in izvršbo ustavilo. Ker ni predlagal razveljavitve sklepa o izvršbi ali njegovega umika, je zaključek sodišča napačen. Do poplačila je prišel prav preko realizacije izdanega sklepa o izvršbi.

Pritožba je utemeljena.

Upnik je sodišče dne 10.09.1999 obvestil, da je Agecija za plačilni promet Ljubljana, dne 08.09.1999 na njegov žiro račun prenesla znesek 124.372,37 SIT in je bila s tem njegova terjatev v celoti poplačana.

Upnikovega obvestila o dokončnem poplačilu terjatve pa ni moč šteti za umik predloga za izvršbo. Zato je sodišče prve stopnje v konkretnem primeru napačno uporabilo 1. in 2. odst. 43. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju - ZIZ).

ZIZ nima posebnih odločb o ustavitvi izvršbe za primer dokončnega poplačila, zato je v konkretnem primeru na mestu uporaba določb 2. odst. 76. člena ZIZ, ki ureja posledice ustavitve izvršbe, kadar te iz dejanskih razlogov ni moč opraviti. Kadar sodišče ustavi izvršbo, s tem razveljavi tudi opravljena izvršilna dejanja, če zakon ne določa drugače in v kolikor s tem niso prizadete pridobljene pravice drugih oseb. Glede na to, da sklep o izvršbi ni izvršilno dejanje temveč pravnomočna sodna odločba, ostane navedeni sklep v veljavi kljub ustavitvi izvršbe.

Glede na to, da za razveljavitev sklepa o izvršbi ob ustavitvi izvršbe sodišče prve stopnje ni imelo podlage v zakonu, je bilo potrebno pritožbi ugoditi in izpodbijani sklep na podlagi 3. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. člena ZIZ spremeniti tako, kot je razvidno iz izreka tega sklepa.

Odločitev o stroških temelji na 2. odst. 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Sodišče druge stopnje je upniku v skladu z veljavno odvetniško tarifo (v nadaljevanju O.T.) in Zakonom o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST) priznalo naslednje potrebne stroške (5. odst. 38. člena ZIZ): za sestavo pritožbe 125 t (4. odst. tar. št. 21 O.T.) kar ob vrednosti točke 87,40 SIT znaša 10.925,00 SIT, DDV v višini 19 % vrednosti priznanih stroškov, kar znaša 2.075,70 SIT in za povračilo sodne takse (tar. št. 3/2 ZST) 600 točk, kar ob vrednosti točke 15,00 SIT znaša 9.000,00 SIT. Skupni znesek odmerjenih stroškov pa je razviden iz izreka tega sklepa. Upniku pa sodišče druge stopnje kot potrebnih ni priznalo stroškov za pregled listin in posvet s stranko (2 * 50 točk), saj se navedeni opravili nanašata na pripravo pritožbe, stroški nagrade odvetniku v zvezi s sestavo pritožbe, pa so bili upniku v okviru priglašenih 125 točk že v celoti priznani.