Jedro

Po drugem odstavku 15. člena ZST-1 mora takse stranke, ki je bila oproščena plačila taks in je v postopku uspela, plačati nasprotnik te stranke. Po ustaljenih stališčih sodne prakse to velja ne glede na to, ali je bila v pravdi uspešna stranka oproščena taks na podlagi zakona ali na podlagi prošnje za taksno oprostitev.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je po pravnomočno končanem pravdnem postopku z izpodbijanim sklepom odločilo, da sta toženca dolžna v roku petnajst dni od vročitve plačati sodno takso za postopek pred sodiščem prve stopnje v višini 807,00 EUR in sodno takso za predlog za izdajo začasne odredbe v višini 30,00 EUR, in sicer na v izreku navedeni račun, sicer ju bo sodišče prisilno izterjalo.

2. Tako je odločilo na podlagi prvega in drugega odstavka 15. člena ZST-11 po ugotovitvah, da je bila tožnica v postopku na podlagi 10. člena ZST-1 v celoti oproščena plačila sodnih taks, da je tožnica v postopku uspela in da sta zato sodno takso za postopek in za predlog za izdajo začasne odredbe dolžna plačati toženca, ki sta v pravdi izgubila.

3. Toženca vlagata pritožbo. Navajata, da sta bila zaradi osebnega dolga prisiljena prodati edino solastnino, ki sta jo imela. Prosita, naj sodišče še enkrat presodi zadevo zaradi finančne stiske in nezmožnosti plačila sodne takse. Plačujeta stroške zamudne sodbe, ki so znašali 561,82 EUR. Sodišče sta zaprosila za obročno plačevanje, kar je bilo odobreno. Obroke redno plačujeta. Prosita, naj se izpodbijani akt razveljavi, ali odpravi v celoti, ker dodatne sodne takse nista zmožna plačati. Živita v najemu, pokojnini sta zasedeni s plačilom dodatnega zavarovanja in nujnih stroškov za preživetje.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Takse, katerih plačila je bila stranka oproščena, so po prvem odstavku 15. člena ZST-1 del pravdnih stroškov. Tožnica v tej pravdi je bila država, ki je oproščena plačila sodnih taks po samem zakonu (prvi odstavek 10. člena ZST-1). Zato pravdnih stroškov iz naslova sodnih taks ni mogla priglasiti, sodišče pa jih v zamudni sodbi tudi še ni moglo odmeriti in upoštevaje načelo uspeha (prvi odstavek 154. člena ZPP2) naložiti v plačilo tožencema, ki sta v pravdi propadla.

6. Po drugem odstavku 15. člena ZST-1 mora takse stranke, ki je bila oproščena plačila taks in je v postopku uspela, plačati nasprotnik te stranke. Po ustaljenih stališčih sodne prakse to velja ne glede na to, ali je bila v pravdi uspešna stranka oproščena taks na podlagi zakona ali na podlagi prošnje za taksno oprostitev.3

7. Ker sta pritožnika v pravdi, ki jo je vodila država zoper njiju, popolnoma propadla, se sprejeti odločitvi ne moreta upreti s smiselno prošnjo za svojo taksno oprostitev. Po ustaljenih stališčih sodne prakse se namreč oprostitev plačila sodnih taks nanaša le na plačilo lastnih obveznosti sodnih taks, ne pa tudi na obveznost po drugem odstavku 15. člena ZST-1, po kateri mora stranka plačati sodne takse nasprotne stranke, ki je taks oproščena. Ker gre tudi v tem primeru le za del pravdnih stroškov nasprotne stranke, ki sta jih zaradi neuspeha v pravdi dolžna trpeti toženca, njuni pritožbeni prošnji ni bilo mogoče ugoditi. Takšna so tudi ustaljena stališča sodne prakse.4

8. Sodišče prve stopnje je torej pri odločanju pravilno uporabilo materialno pravo 15. člena ZST-1. Ker sklep tudi ni obremenjen z absolutnimi bistvenimi kršitvami pravil postopka, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti (350. člen ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1), je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1).

1 Zakon o sodnih taksah, Ur. list RS, št. 37/2008, s spremembami. 2 Zakon o pravdnem postopku, Ur. list RS, št. 26/1999. 3 Primerjaj VSL I Cp 2434/2014 z dne 1. 20. 2014, VSL II Cpg 164/2019 z dne 18. 6. 2019. 4 Primerjaj VSL I Cp 2434/2014, VSM I Cp 1153/2014, VSL II Cp 637/2017, VSL I Cp 2034/2017, VSC I Cp 620/2017.