Up-99/96

15.5.1996

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe I.B. na seji senata dne 15.5.1996

s k l e n i l o:

Ustavna pritožba I.B. zoper sodbo Višjega sodišča v Ljubljani št. Kp 1034/94 z dne 22.9.1994 v zvezi s sodbo Temeljnega sodišča v Ljubljani št. V K 58/94 z dne 7.7.1994 se zavrže.

O b r a z l o ž i t e v:

A.

1.Pritožnik v ustavni pritožbi, vloženi dne 15.4.1996, izpodbija sodbo Temeljnega sodišča v Ljubljani, Enote v Ljubljani št. V K 58/94 z dne 7.7.1994, s katero mu je bila za kazniva dejanja ropa po členu 168/I KZ RS, posilstva po členu 100/I KZ RS in spolnega nasilja po členu 101/I KZ RS v zvezi s členom 19 KZ SFRJ izrečena enotna kazen sedem let zapora ter varnostni ukrep izgona tujca iz države za vselej. V ustavni pritožbi navaja, da očitanih kaznivih dejanj ni storil, in da so mu bile s to sodbo kršene njegove zakonske in ustavne pravice, od katerih določneje navaja pravico do tolmača in pravico do zagovornika. Predlaga, da Ustavno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje pred spremenjeni senat sodišča prve stopnje.

2.Na zahtevo za dopolnitev ustavne pritožbe je pritožnik posredoval kopijo sodbe Višjega sodišča v Ljubljani št. Kp 1034/94 ter kopije sklepov, izdanih na podlagi pritožnikovih predlogov za obnovo kazenskega postopka, s katerimi je sodišče prve stopnje predloge zavrglo, sodišče druge stopnje pa pritožbe zoper sklepe o zavrženju zavrnilo kot neutemeljene. V vlogi prosi še za podaljšanje roka za dopolnitev ustavne pritožbe v vsebinskem smislu.

B.

3.Po določbi 51. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94, v nadaljevanju: ZUstS) se ustavna pritožba lahko vloži šele, ko so zoper posamični akt, ki se s pritožbo izpodbija, izčrpana vsa pravna sredstva, redna in izredna. Pred izčrpanjem izrednih pravnih sredstev lahko Ustavno sodišče odloča le v primeru, če je zatrjevana kršitev očitna in če bi z izvršitvijo posamičnega akta nastale za pritožnika nepopravljive posledice.

4.Po določbi prvega odstavka 52. člena ZUstS se ustavna pritožba vloži v 60 dneh od dneva vročitve posamičnega akta, zoper katerega je mogoča ustavna pritožba.

5.Zoper pravnomočno sodno odločbo lahko vloži obsojenec na podlagi 421. člena Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 63/94, v nadaljevanju ZKP) zahtevo za varstvo zakonitosti kot izredno pravno sredstvo. Zahtevo za varstvo zakonitosti je mogoče vložiti tako zaradi kršitev kazenskega zakona kot tudi zaradi bistvenih kršitev kazenskega postopka iz prvega odstavka 371. člena ZKP in drugih kršitev določb kazenskega postopka, če so te vplivale na zakonitost sodne odločbe. Zoper sodno odločbo, ki je postala pravnomočna pred uveljavitvijo ZKP, to je pred 1.januarjem 1995, je mogoče, ne glede na rok, ki ga sicer ZKP določa za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti, na podlagi 559. člena ZKP vložiti zahtevo v roku dveh let po uveljavitvi zakona.

6.Pritožnik je bil obsojen s sodbo Temeljnega sodišča v Ljubljani, Enote v Ljubljani št. V K 58/94 z dne 7.7.1994, ki je postala pravnomočna, ko je Višje sodišče v Ljubljani s sodbo št. Kp 1034/94 z dne 22.9.1994 zavrnilo pritožnikovo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prave stopnje. Iz navedenega je razvidno, da je bil pritožnik obsojen s sodbo, ki je postala pravnomočna pred uveljavitvijo novega ZKP, zato ima na podlagi 559. člena ZKP pravico vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti v roku dveh let od uveljavitve zakona.

7.Iz dopolnitve ustavne pritožbe izhaja tudi, da pritožnik do sedaj še ni vložil zahteve za varstvo zakonitosti zoper pravnomočno sodbo, iz priloženih listin (sodbe Višjega sodišča v Ljubljani št. Kp 1034/94 z dne 22.9.1994) pa, da za odločanje pred izčrpanjem izrednih pravnih sredstev ni pogojev. Glede na dan izdaje sodbe druge stopnje je nareč rok za vložitev ustavne pritožbe neposredno zoper odločitev o pritožbi potekel že v letu 1994. Ker torej pritožnik ni izčrpal vseh pravnih sredstev, ki jih dopušča ZKP, je senat ustavno pritožbo zavrgel.

8.Pritožnik je dopolnitvi ustavne pritožbe priložil tudi kopije sodnih odločb, izdanih na podlagi pritožnikovih predlogov za obnovo kazenskega postopka, ki pa jih Ustavno sodišče v konkretnem primeru ni moglo upoštevati ne v procesnem in ne v vsebinskem pogledu. S predlogom za obnovo postopka se namreč rok za vložitev ustavne pritožbe ne podaljšuje, da bi mu bile v postopku obnove kršene ustavne pravice, pa pritožnik ne zatrjuje.

9.Ker je Ustavno sodišče pritožnikovo vlogo zavrglo iz procesnih razlogov, ni bilo podlage za odločanje o predlaganem podaljšanju roka za njeno vsebinsko doponitev.

C.

10.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednik senata dr. Boštjan M. Zupančič ter člana dr. Peter Jambrek in dr. Janez Šinkovec.

Predsednik senata

dr. Boštjan M. Zupančič