Jedro

Dolžnik je bil na pravico iz 210. člena ZIZ opozorjen v 11. odstavku pravnega pouka sklepa I 130/2024 z dne 29. 3. 2024 (s katerim se je izvršba, dovoljena s sklepom o izvršbi VL 23507/2020 z dne 27.3. 2020, ki je postal pravnomočen in izvršljiv 9.6. 2020, nadaljevala na dolžnikove nepremičnine, in ki je bila pristopljena k vodilni izvršbi I 531/2019 s sklepom z dne 3.5.2024), pa predloga po 210. členu ZIZ kljub temu ni podal. Ne držijo torej pritožbene navedbe, da dolžnik sploh ni bil opozorjen na pravico po 210. členu ZIZ.

Izrek

I.Pritožba dolžnika Jožefa Štanglerja se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II.Pritožba dolžnice Irene Kotnik se zavrže.

III.Dolžnika sama krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom izročilo nepremičnini kupcu - sicer upniku v glavni izvršilni zadevi; v nadaljevanju glavni upnik (I. točka izreka) ter odločilo, da bo po pravnomočnosti sklepa po uradni dolžnosti odredilo v zemljiški knjigi vpis lastninske pravice na kupca (II. točka izreka); da se po pravnomočnosti sklepa o izročitvi nepremičnin iz zemljiške knjige pri nepremičninah izbrišejo vknjižbe hipoteke, natančno opredeljene v III. točki izreka (III. točka izreka); da se nepremičnina kupcu izroči po pravnomočnosti sklepa o izročitvi (IV. točka izreka) in da mora dolžnik izprazniti in izročiti nepremičnini kupcu prosto vseh oseb in stvari v roku 60 dni od pravnomočnosti tega sklepa (V. točka izreka).

2.Dolžnika (A. A. in B. B.) vlagata zoper sklep o izročitvi sodišča prve stopnje pravočasno pritožbo po pooblaščencu iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP, oboje v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Pritožbenemu sodišču predlagata, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep o izročitvi, sklep o domiku in na drugi javni dražbi opravljeno prodajo dolžnikovih nepremičnin razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Priglašata stroške pritožbenega postopka.

2.Navajata, da nista bila seznanjena s pravicami po 210. členu ZIZ. Določba drugega odstavka 210. člena ZIZ je bila namreč z Zakonom o spremembah in dopolnitvah ZIZ (v nadaljevanju ZIZ-M) spremenjena tako, da mora sodišče dolžnika v sklepu o izvršbi izrecno opozoriti na to, da mora dolžnik, ki kot lastnik stanuje v družinski stanovanjski hiši ali stanovanju, ki je predmet prodaje, predlog, da še tri leta od dneva prodaje dalje obdrži pravico do najema stanovanja, vložiti v šestdesetih dneh od prejema sklepa o izvršbi, če je dražbeni narok pred potekom tega roka, pa najkasneje do dražbenega naroka, sicer to pravico izgubi. Sodišče prve stopnje dolžnika niti v vodilni niti v pristopljeni zadevi v sklepih, s katerima je dovolilo izvršbo na dolžnikove nepremičnine, o tem ni poučilo, prav tako pa dolžniku takšnega pouka ni podalo pozneje v postopku. Sklicujeta se na 34. člen Ustave RS (v nadaljevanju URS) in 8. člen Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (v nadaljevanju EKČP). Sodišče prve stopnje, ki je opustilo pravni pouk v sklepih o izvršbi, je dolžnika, ki je pravni laik, s tem prikrajšalo za možnost, da bi svojo pravico uveljavljal v zakonsko predpisanem roku. S tem pa mu je bila kršena tudi pravico do poštenega postopka in do enakega varstva pravic (22. člen URS). Ker je dolžnik zaradi opustitve pravnega pouka pravico iz 210. člena ZIZ uveljavljal šele v pritožbi, sodišče prve stopnje v predhodnem postopku ni moglo odločiti, in o (morebitnem) obstoju takšne pravice pred dražbo ni moglo seznaniti kupcev. Zato je treba razveljaviti sklep o izročitvi, sklep o domiku in na drugi javni dražbi opravljeno prodajo dolžnikovih nepremičnin. Sodišče prve stopnje bo moralo v novem postopku odločiti o dolžnikovem predlogu po 210. členu ZIZ in, če bo po preizkusu pogojev za prodajo nepremičnin ugotovilo, da so ti podani, ob upoštevanju zgoraj obrazloženega vnovič razpisati dražbo dolžnikovih nepremičnin.

Opozarjata tudi, da je bil sklep o ugotovitvi vrednosti nepremičnin pred opravo javne dražbe vročen le dolžniku in izvršilnemu upniku, ne pa tudi zastavnim upnikom, katerih hipoteke so bile ob njegovi izdaji vknjižene pri nepremičninah. Sklep o ugotovitvi vrednosti nepremičnin zato ob opravi dražbe 15. 11. 2024 še ni mogel postati pravnomočen, prodajo nepremičnine pa je dopustno opraviti šele po pravnomočnosti sklep o ugotovitvi vrednosti nepremičnine (drugi odstavek 181. člena ZIZ).

3.Pritožba je bila vročena glavnemu upniku in upniku v pristopljeni izvršilni zadevi. Upnik v pristopljeni izvršilni zadevi nanjo ni odgovoril, glavni upnik pa v odgovoru na pritožbo pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo zavrne in izpodbijani sklep o izročitvi potrdi. Pritrjuje razlogom sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu, daje dodatna pojasnila in priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4.Pritožba dolžnika A. A. ni utemeljena, pritožba dolžnice B. B. pa ni dovoljena.

5.Predmet pritožbenega preizkusa je sklep sodišča prve stopnje o izročitvi dolžnikovih nepremičnin kupcu (glavnemu upniku) z dne 27. 1. 2025.

O pritožbi dolžnika A. A.

6.Po prvem odstavku 192. člena ZIZ sodišče po izdaji sklepa o domiku in po položitvi kupnine izda sklep, da se nepremičnina izroči kupcu in po pravnomočnosti sklepa v zemljiški knjigi vpiše nanj lastninska pravica na nepremičnini ter izbrišejo tiste pravice in bremena, za katere je to določeno s sklepom o domiku. Po drugem odstavku 192. člena ZIZ v sklepu sodišče tudi odloči, kdaj se je dolžnik dolžan izseliti iz družinske stanovanjske hiše ali stanovanja oziroma izprazniti poslovni prostor; sklep je izvršilni naslov za izpraznitev in izročitev nepremičnine. Po četrtem odstavku 192. člena ZIZ sodišče nepremičnino izroči kupcu po pravnomočnosti sklepa o izročitvi. Po šestem odstavku 189. člena ZIZ izda sodišče o domiku nepremičnine sklep, ki ga vroči vsem, katerim je vročilo odredbo o prodaji, ter vsem udeležencem dražbe; zoper sklep o domiku ni pritožbe, nepravilnosti pri dražbi pa se lahko uveljavljajo v pritožbi zoper sklep o izročitvi nepremičnine kupcu. Glede na navedeno je sklep o izročitvi mogoče izpodbijati zaradi nepravilnosti pri dražbi (šesti odstavek 189. člena ZIZ) in zaradi nepravilnosti pri položitvi kupnine.

7.Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje izhaja (kar ni pritožbeno izpodbijano), da je bil na drugi javni dražbi 15. 11. 2024 najugodnejši ponudnik za nakup dolžnikovih nepremičnin glavni upnik, ki je za nakup nepremičnin ponudil znesek 232.500 EUR; da sta bili nepremičnini s sklepom z dne 15. 11. 2024 domaknjeni kupcu (glavnemu upniku) ter da je kupec plačal kupnino v višini 232.500 EUR. Zato je sodišče prve stopnje zaključilo, da so izpolnjeni vsi pogoji za izročitev nepremičnin kupcu (prvi odstavek 192. člena ZIZ).

8.Dolžnik v pritožbi navaja, da sodišče prve stopnje dolžnika niti v vodilni niti v pristopljeni zadevi v sklepih o dovolitvi izvršbe na dolžnikove nepremičnine ni poučilo o pravici po 210. členu ZIZ ter v zvezi s tem uveljavlja kršitev 22. in 34. člena URS ter 8. člena EKČP. Te pritožbene navedbe niso utemeljene.

9.Drži sicer, da dolžnik v sklepu o izvršbi I 531/2019 z dne 4. 12. 2019 (v glavni izvršilni zadevi) ni bil opozorjen na pravico iz 210. člena ZIZ, saj obveznosti sodišča, da ga na to pravico opozori, v določbah takrat veljavnega ZIZ še ni bilo; ta obveznost je bila namreč določena šele z 9. členom ZIZ-M (Ur. l. RS, št. 36/2021), ki se je začel uporabljati 27. 3. 2021. Vendar pa je iz spisa razvidno, da je bil dolžnik na to pravico opozorjen v 11. odstavku pravnega pouka sklepa I 130/2024 z dne 29. 3. 2024 (s katerim se je izvršba, dovoljena s sklepom o izvršbi VL 23507/2020 z dne 27. 3. 2020, ki je postal pravnomočen in izvršljiv 9. 6. 2020, nadaljevala na dolžnikove nepremičnine, in ki je bila pristopljena k vodilni izvršbi I 531/2019 s sklepom z dne 3. 5. 2024), pa predloga po 210. členu ZIZ kljub temu ni podal. Ne držijo torej pritožbene navedbe, da dolžnik sploh ni bil opozorjen na pravico po 210. členu ZIZ.

10.Tudi sicer glede na četrti odstavek 210. člena ZIZ dolžniku pravica, da bi po prisilni prodaji prebival v družinski stanovanjski hiši ali stanovanju kot najemnik, ne gre, saj je glavni upnik pogodbeno hipoteko na sedaj prodanih nepremičninah s soglasjem dolžnika pridobil že v letu 2009, vodilni izvršilni postopek zoper dolžnika zaradi izterjave s to hipoteko zavarovane terjatve pa se je začel v letu 2019. Po četrtem odstavku 210. člena ZIZ namreč določbe prvega, drugega in tretjega odstavka 210. člena ZIZ ne veljajo, kadar sta družinska stanovanjska hiša ali stanovanje prodana v izvršilnem postopku zaradi izterjave terjatve, ki je bila zavarovana s pogodbeno zastavno pravico (hipoteko) na tej hiši oziroma stanovanju, v konkretnem primeru pa gre prav za tak primer.

11.Pritožbeno sodišče še dodaja, da tudi ne drži pritožbeni očitek, da je bil sklep o ugotovitvi vrednosti nepremičnin pred opravo javne dražbe vročen le dolžniku in izvršilnemu upniku, ne pa tudi zastavnim upnikom, katerih hipoteke so bile ob njegovi izdaji vknjižene pri nepremičninah. Iz spisa je razvidno, da je bil sklep o ugotovitvi tržne vrednosti nepremičnin z dne 18. 7. 2023 vročen tudi zastavnim upnikom, katerih hipoteke so bile ob njegovi izdaji vknjižene pri nepremičninah.

12.Glede na obrazloženo je dolžnikova pritožba neutemeljena, pritožbeno sodišče pa tudi ni našlo kršitev, na obstoj katerih pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ). Zato je dolžnikovo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

O pritožbi dolžnice B. B.

13.Po četrtem odstavku 343. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oboje v zvezi s 15. členom ZIZ, je pritožba med drugim nedovoljena, če pritožnik ni imel pravnega interesa zanjo. Osnovna predpostavka vsake pritožbe je torej pravovarstvena potreba oziroma pravni interes. Ta je podan le tedaj, če gre za odločitev, ki je pritožniku v škodo, ali, povedano drugače, če je s pritožbo mogoče doseči za pritožnika ugodnejšo rešitev. Pravni interes mora biti podan ves čas postopka, tako ob vložitvi pritožbe, kot v celotnem pritožbenem postopku in ob odločanju o pritožbi.

14.Ker sta bili v obravnavani zadevi z izpodbijanim sklepom o izročitvi kupcu izročeni nepremičnini, ki nista v dolžničini lasti, dolžnica z izpodbijanjem sklepa o izročitvi svojega pravnega položaja ne more izboljšati. Pritožbeno sodišče je zato dolžničino pritožbo kot nedovoljeno zavrglo (1. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

O stroških pritožbenega postopka

15.Kadar sodišče zavrne pravno sredstvo, odloči tudi o stroških, ki so nastali med postopkom v zvezi z njim (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Dolžnika s pritožbo nista uspela, zato sama krijeta svoje stroške pritožbenega postopka (peti odstavek 38. člena ZIZ), glavni upnik pa pritožbenih stroškov ni priglasil.

-------------------------------

1Gre za nepremičnini z ID znakom: parcela XXX 306/24 in parcela XXX 299/10, obe do celote v dolžnikovi lasti.

2Torej zaradi kršitve členov od 181. do 189. člena ZIZ.

3Torej zaradi kršitve 191. člena ZIZ.

4Po prvem odstavku 210. člena ZIZ ima dolžnik, ki kot lastnik stanuje v prodani družinski stanovanjski hiši ali prodanem stanovanju, pravico stanovati v tej hiši oziroma stanovanju kot najemnik še tri leta od dneva prodaje dalje. Po drugem odstavku 210. člena ZIZ pa mora dolžnik predlog, da obdrži pravico do najema stanovanja, vložiti v 60 dneh od prejema sklepa o izvršbi, če je dražbeni narok pred potekom tega roka, pa najkasneje do dražbenega naroka, sicer to pravico izgubi, na kar ga sodišče opozori v sklepu o izvršbi.