Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Če pritožba ni vložena v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko, jo sodišče zavrže brez pozivanja k dopolnitvi. Vendar je to možno le, če je v pravnem pouku stranka na to opozorjena.
Pritožbi se ugodi, sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.
1. Sodišče prve stopnje je zavrglo pritožbo tožene stranke, ker ni vložil pritožbe v zadostnem številu izvodov.
2. Proti temu sklepu vlaga pritožbo tožena stranka. Sodišče je zahtevalo plačilo takse, nato pa brez opomina, da je pritožba nepopolna zaradi enega izvoda, pritožbo zavrglo. Zanima ga, ali gre za napako, ali je mogoče, da se sklep dostavi še za en izvod pritožbe. Meni, da bi sodišče moralo pritožbo obravnavati vsebinsko. Sedaj pošilja pritožbo z dne 8. 1. 2021 v dveh izvodih.
3. Na vročeno pritožbo tožeča stranka ni odgovorila.
4. Pritožba je utemeljena.
5. Sodišče prve stopnje ima v izpodbijanem sklepu sicer prav, ko navaja, da mora biti pritožba vložena v zadostnem številu za sodišče in nasprotno stranko (prvi odstavek 106. člena ZPP). Res je tudi, da 336. člen določa, da se v pritožbenem postopku ne uporablja določba 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev in da posledično sledi zavrženje, če ni zadosti števila vlog.
6. Vendar pri tem spregleda, da mora biti stranka nato opozorjena1. Ko je Ustavno sodišče preizkušalo šesti odstavek 324. člena in 336. člena ZPP, je med drugim zapisalo, da sta sicer skladna z Ustavo in da je možno takojšnje zavrženje brez pozivanja na dopolnitev. Vendar je tudi zapisalo, da mora biti pritožnik v naprej opozorjen, da bo nepopolna pritožba zavržena. Ob vpogledu pravnega pouka sodbe P 3/2020 pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da res vsebuje napotitev, da mora biti pritožba vložena pri naslovnem sodišču pisno in v dveh izvodih. Vendar manjka grožnja, da če ne bo vložena v dveh izvodih, bo sodišče pritožbo zavrglo. Upoštevati je treba tudi, da je toženec brez odvetnika.
7. Tako se izkaže, da ravnanje sodišča prve stopnje ob takšnem pravnem pouku ni bilo pravilno. Če bi bil pravni pouk pravilen, bi sodišče ravnalo pravilno. Zato je bilo treba zaradi kršitve 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP pritožbi ugoditi in sklep razveljaviti (365. člen ZPP). V nadaljevanju postopka naj sodišče prve stopnje vroči pritožbo tožeči stranki. Skupaj s predmetno pritožbo je tožnik popravil napako in vložil še dodatni izvod pritožbe (priloga B7). Nato pa naj sodišče z novim predložitvenim poročilom pošlje pritožbo na višje sodišče. Pritožbeno sodišče je odločilo v senatu na podlagi drugega odstavka 366a člena ZPP.
1 prim. razloge ustavne odločbe U-I-8/10.