Jedro

V primeru umika tožbe sodišče izda sklep o ustavitvi postopka, če tožena stranka izjavi, da se z umikom strinja ali če poteče rok, v katerem bi lahko nasprotovala umiku (drugi in tretji odstavek 188. člena ZPP). Enako velja v primeru delnega umika tožbe. Sodišče izda sklep o ustavitvi postopka glede umaknjenega dela tožbe (oziroma glede tožnika, ki umakne tožbo). Če presodi, da niso podani pogoji za ustavitev postopka, sodišče nadaljuje postopek, ne da bi o tem izdalo poseben sklep. Medtem ko je sklep o ustavitvi postopka zaradi umika tožbe sklep o končanju postopka, je sklep sodišča o tem, da kljub izjavi o umiku tožbe niso podane predpostavke za ustavitev postopka, sklep procesnega vodstva. Z njim sodišče odloči o poteku postopka.

Izrek

Pritožba se zavrže.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo umik tožbe, ki sta ga podala prva tožnica in drugi tožnik.

2. Zoper sklep se pritožuje toženec iz razloga bistvene kršitve določb Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Toženec trdi, da sodišče ne more preprečiti umika tožbe s sklicevanjem na tretji odstavek 3. člena ZPP. Če razpolaganja stranke ne dovoli, sodišče bistveno krši določbe ZPP. Glede na načelo dispozitivnosti in jasni določbi 3. in 188. člena ZPP, sodišče tožnika ne more prisiliti, da vztraja pri tožbi. Ker na aktivni strani ni nujnega sosporništva, se vprašanje dopustnosti umika tožbe s strani posameznega sospornika niti ne postavlja. V primeru tožbe na ugotovitev ničnosti pogodb so pogodbene stranke enotni sosporniki na pasivni strani. Posamezni enotni sospornik na aktivni strani lahko tožbo umakne, v tem primeru se učinek njegovega dejanja ne razteza na druge sospornike, kasnejša sodba pa nanj učinkuje.

3. Prva tožnica in drugi tožnik v odgovoru na pritožbo predlagata njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni dovoljena.

5. Zoper sklep sodišča prve stopnje je dovoljena pritožba, če ni v zakonu določeno, da ni pritožbe (prvi odstavek 363. člena ZPP). Če ta zakon izrecno določa, da ni posebne pritožbe, se sme sklep sodišča prve stopnje izpodbijati samo v pritožbi zoper končno odločbo (tretji odstavek 363. člena ZPP). Med pripravami za glavno obravnavo do naroka za glavno obravnavo ima predsednik senata pravico odločati o ustavitvi postopka zaradi umika tožbe in o vseh vprašanjih, ki se nanašajo na vodstvo postopka (5. in 20. točka prvega odstavka 270. člena ZPP). Zoper odločbe, izdane med pripravami za glavno obravnavo in se nanašajo na vodstvo postopka, ni pritožbe (tretji odstavek 270. člena ZPP). Enako velja glede sklepov procesnega vodstva, izdanih zunaj naroka za glavno obravnavo (299. člen ZPP). Sodišče na sklepe, ki se nanašajo na vodstvo pravde, ni vezano (četrti odstavek 329. člena ZPP).

6. V primeru umika tožbe sodišče izda sklep o ustavitvi postopka, če tožena stranka izjavi, da se z umikom strinja ali če poteče rok, v katerem bi lahko nasprotovala umiku (drugi in tretji odstavek 188. člena ZPP). Enako velja v primeru delnega umika tožbe. Sodišče izda sklep o ustavitvi postopka glede umaknjenega dela tožbe (oziroma glede tožnika, ki umakne tožbo). Če presodi, da niso podani pogoji za ustavitev postopka, sodišče nadaljuje postopek, ne da bi o tem izdalo poseben sklep. Medtem ko je sklep o ustavitvi postopka zaradi umika tožbe sklep o končanju postopka, je sklep sodišča o tem, da kljub izjavi o umiku tožbe niso podane predpostavke za ustavitev postopka, sklep procesnega vodstva. Z njim sodišče odloči o poteku postopka.

7. Sodišče prve stopnje je ravnalo drugače. Kljub stališču, da izjavi prve tožnice in drugega tožnika o umiku tožbe ne dajeta podlage za ustavitev postopka, je izdalo sklep, da se umik zavrne. Četudi je v danem procesnem položaju mogoče razumeti razloge, ki so vodili sodišče k izdaji izpodbijanega sklepa,1 gre za sklep procesnega vodstva, zoper katerega pritožba ni dovoljena.

8. Podlage za drugačno odločitev ne daje niti napačen pravni pouk v izpodbijanem sklepu. Z napačnim pravnim poukom namreč sodišče ne more spremeniti kogentnih določb procesnega zakona, ki pravice do pravnega sredstva zoper odločitve procesnega vodstva med postopkom ne dajejo. Pravdni stranki, ki se ne strinjata s stališčem sodišča, sprejetim v okviru procesnega vodstva, imata možnost, da (morebitno) kršitev določb postopka, ki bi lahko vplivala na pravilnost ali zakonitost odločitve, uveljavljata v postopku s pravnimi sredstvi zoper končno odločbo.

9. Glede na obrazloženo je pritožbeno sodišče toženčevo pritožbo kot nedovoljeno zavrglo (1. točka 365. člena v zvezi s prvim odstavkom 363. člena ZPP). Pritožbeno sodišče ob tem dodaja, da sodišče, kot izhaja iz zgoraj povzetih zakonskih določb, na sklep procesnega vodstva ni vezano. Če bo ob ponovnem razmisleku o tem, med katerimi pravdnimi strankami je glede na vsebino pogodbe treba upoštevati pravila o nujnem sosporništvu in ali ta pravila veljajo tudi za uveljavljene denarne zahtevke, prišlo do drugačnega zaključka o procesnih učinkih izjav tožnikov o (delnem) umiku tožb(e), bo lahko o tem sprejelo drugačno odločitev od že sprejete.

1 Med pravdnimi strankami je bilo sporno, ali izjava prvih dveh tožnikov o umiku tožbe glede na določbe ZPP privede do ustavitve postopka ali ne, stališče sodišča o tem vprašanju pa je povezano tudi z nastajanjem nadaljnjih stroškov postopka.