Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ker sodišče ni moglo začeti s postopkom prisilne izterjave denarne kazni, vse dokler je obsojenka imela odprt rok za njeno prostovoljno plačilo, torej do zapadlosti zadnjega obroka, zastaranje izvršitve kazni v tem času ni teklo.
Pri izvršitvi (stranske) denarne kazni v obliki zapora ne gre za odločanje o odmeri kazenske sankcije, saj za izvršitev neizterljive denarne kazni sodišče določi trajanje zapora v skladu s prvim odstavkom 87. člena KZ-1. V skladu s to določbo sodišče pri tem ne opravi presoje ne/sorazmernosti trajanja zapora, edina omejitev je, da zapor ne sme biti daljši od šestih mesecev.
Pritožbi obsojenke se delno ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da se ostanek neplačane stranske denarne kazni v višini 30 dnevnih zneskov v višini 5,00 EUR, to je 150,00 EUR, ki je bila obsojeni A. A. izrečena s sodbo Okrožnega sodišča v Krškem II K 16803/2018 z 12. 4. 2018 v skladu z določbo prvega odstavka 87. člena Kazenskega zakonika izvrši tako, da se za vsaka začeta dva dnevna zneska denarne kazni določi en dan zapora, to je 15 dni zapora.
1. Z izpodbijano sodbo je Okrožno sodišče v Krškem razsodilo, da se neplačana stranska denarna kazen v višini 80 dnevnih zneskov po 5,00 EUR, to je 400,00 EUR, ki je bila obsojeni A. A. izrečena s sodbo Okrožnega sodišča v Krškem II K 16803/2018 z 12. 4. 2018, pravnomočna 19. 6. 2018, v skladu z določbo prvega odstavka 87. člena Kazenskega zakonika (KZ-1) izvrši tako, da se za vsaka začeta dva dnevna zneska denarne kazni določi en dan zapora, to je 40 dni zapora.
2. Zoper navedeno sodbo se pritožuje obsojenka zaradi »bistvenih kršitev določb kazenskega postopka, zmotne uporabe materialnega prava in zmotne ugotovitve dejanskega stanja ter zoper kazensko sankcijo«. Pritožbenemu sodišču predlaga, »da napadeno sodbo razveljavi oziroma spremeni v mojo korist oziroma jo vrne sodišču prve stopnje v ponovno obravnavo«.
3. Pritožba je delno utemeljena.
4. Pritožnica zatrjuje, da je izvršitev stranske denarne kazni zastarala, saj da izvršitev stranske denarne kazni zastara s pretekom štirih let od pravnomočnosti sodbe, s katero je bila ta kazen izrečena (prvi odstavek 93. člena KZ-1).
5. To ni utemeljeno. Pritožba namreč spregleda, da je obsojenki bilo dovoljeno plačevanje te kazni po obrokih in sicer v osmih mesečnih obrokih po 50,00 EUR, od katerih je prvi obrok zapadel v plačilo 30 dni po pravnomočnosti sodbe, preostali pa vsakega 15. dne v mesecu, do plačila vseh obrokov. Prvi obrok je torej zapadel 19. 7. 2018, zadnji pa 15. 2. 2019. V celotnem tem času vse do trenutka, ko je v plačilo zapadla celotna denarna kazen, torej z zapadlostjo zadnjega obroka, prisilna izterjava denarne kazni ni bila mogoča. Ker sodišče ni moglo začeti s postopkom prisilne izterjave denarne kazni, vse dokler je obsojenka imela odprt rok za njeno prostovoljno plačilo, torej do zapadlosti zadnjega obroka, zastaranje izvršitve kazni v tem času ni teklo. Že glede na navedeni štiri letni zastaralni rok, bi izvršitev navedene stranske denarne kazni zastarala 15. 2. 2023. 6. Brez uspeha ostanejo tudi nadaljnje pritožbene navedbe v zvezi s postopkom prisilne izvršbe. Kot je ugotovilo prvostopno sodišče obsojenka do časa izdaje izpodbijane sodbe ni plačala ničesar, zato je bil zoper njo po uradni dolžnosti uveden postopek izvršbe. Iz podatkov, ki jih prvostopno sodišče navaja v drugi točki obrazložitve izpodbijane sodbe je razvidno, da izvršba zoper obsojenko, kljub že 2. 6. 2020 pravnomočnemu sklepu o izvršbi, ni bila uspešna. Pritožnica nima prav niti ko navaja, da je sodišče prve stopnje odločilo preuranjeno, ker izvršilni postopek, v katerem je priglasilo terjatev zaradi prisilne izterjave denarne kazni, še ni pravnomočno zaključen in da izpodbijana sodba prejudicira njegov konec na osnovi nedokazanih predvidevanj. Na podlagi podatka, da vse od pravnomočnosti sklepa o izvršbi iz tega naslova ni bil poravnan niti del denarne kazni, je prvostopno sodišče utemeljeno zaključilo, da izvršba ni bila uspešna in da so izpolnjeni pogoji za izvršitev stranske denarne kazni z zaporom. Nenazadnje pritožnica sama navaja (II. točka pritožbe), da na računu ni bilo priliva rubljivih sredstev, iz podatkov spisa pa je razvidno tudi, da je Okrajno sodišče na Ptuju s sklepom s 27. 9. 2022 (l. št. 215) izvršbo ustavilo, ker v enem letu po prejemu sklepa o izvršbi na dolžničinem (to je obsojenkinem) računu ni bili nobenega priliva rubljivih sredstev.
7. Pritožba zatrjuje neskladnost izpodbijane sodbe z 2. in 19. členom Ustave Republike Slovenije (URS), ker da gre pri zapiranju v zapor za najhujši poseg v človekovo pravico in je taka kazen nesorazmerna. Pri izvršitvi (stranske) denarne kazni v obliki zapora ne gre za odločanje o odmeri kazenske sankcije, saj za izvršitev neizterljive denarne kazni sodišče določi trajanje zapora v skladu s prvim odstavkom 87. člena KZ-1. V skladu s to določbo sodišče pri tem ne opravi presoje ne/sorazmernosti trajanja zapora, edina omejitev je, da zapor ne sme biti daljši od šestih mesecev, kar pa za obravnavano zadevo ni pomembno. Glede na navedeno je brezpredmetno pritožničino utemeljevanje nesorazmernosti s podatki o realizaciji sodbe »v večjem delu« in z vplivom izvršitve kazni na njene družinske člane.
8. Slabo finančno stanje, ki ga zatrjuje obsojenka, ni razlog, da se denarna kazen, ki se ne da prisilno izterjati, ne izvrši tako, da se za vsaka začeta dva dnevna zneska določi en dan zapora. S tem povezane navedbe pritožbe o prihodkih obsojenke in njenega partnerja ter o življenjskih stroških ne morejo biti uspešne, saj je sodišče dolžno, ne glede na zatrjevane okoliščine, skladno z zakonom zagotoviti izvršitev kazni. V primeru neplačila denarne kazni tako, da jo spremeni v kazen zapora.
9. Iz pritožbenih navedb je razvidno, da naj bi po prejemu izpodbijane sodbe del kazni v višini 250,00 EUR bil plačan. Takšna navedba je potrjena s spisovnimi podatki (Pregled postavk partnerja A. A. na l. št. 216; plačilo 250,00 EUR 7. 10. 2022).
10. Ker je obsojenka del denarne kazni plačala, je pritožbeno sodišče izrek izpodbijane sodbe spremenilo tako, da je v zapor spremenilo le ostanek denarne kazni (drugi odstavek 87. člena KZ-1). Neplačanih je ostalo še 150,00 EUR stranske denarne kazni (30 dnevnih zneskov v višini 5.00 EUR), kar se v skladu z določbo prvega odstavka 87. člena KZ-1 izvrši tako, da se za vsaka začeta dva dnevna zneska denarne kazni določi en dan zapora, to je 15 dni zapora.
11. Obsojenka se lahko izogne zaporu, če plača neplačano stransko denarno kazen. V tem primeru bo sodišče izvrševanje nadomestnega zapora ustavilo v celoti ali sorazmerno, če bo plačana le delno.