Jedro

Organ za BPP je v obrazložitvi izpodbijane odločbe sicer v splošnem pojasnil, katere parametre je upošteval pri oceni vrednosti vozila, ki naj bi bilo po posameznih karakteristikah (glede na vrsto vozila in njegovo opremo ter starost) primerljivo osebnemu vozilu prvega tožnika, ob tem pa ni navedel nobenih podatkov o viru oziroma izvoru podatkov, ki so mu služili kot temelj za izvedbo primerjave (pridobljeno strokovno mnenje, cenitev po sistemu Eurotax, podatki iz spletne strani www.avto.net ipd.), svoje ocene pa tudi ni pojasnil podrobneje, to je po posameznih merilih, ki jih je uporabil. Podatki o načinu ugotovljene vrednosti vozila pa se ne nahajajo niti v upravnem spisu. Glede na obrazloženo po presoji sodišča pravilnosti ocenjene vrednosti primerljivega vozila ni mogoče preizkusiti in ji tudi ne nasprotovati.

Izrek

I.Tožbi se ugodi. Odločba Okrožnega sodišča v Murski Soboti opr. št. Bpp 482/2025-12 z dne 16. 5. 2025 se odpravi ter se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II.Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Potek upravnega postopka

1.Z izpodbijano odločbo je organ za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Murski Soboti (v nadaljevanju: organ za BPP) prošnji prosilcev (tožnikov v tem upravnem sporu) za dodelitev brezplačne pravne pomoči za nadaljnje zastopanje v pravdnem postopku Okrožnega sodišča na Ptuju opr. št. P 112/2024 pred sodiščem prve in druge stopnje ter kot oprostitev plačila morebitnih stroškov mediatorja zavrnil in odločil, da se jima brezplačna pravna pomoč ne dodeli.

2.V obrazložitvi organ za BPP pojasnjuje, da morata biti za dodelitev brezplačne pravne pomoči kumulativno izpolnjena tako materialni oziroma premoženjski kot tudi vsebinski pogoj, kot določata to 13. in 24. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju: ZBPP).

3.Na podlagi vpogleda v zemljiškoknjižni izpisek in podatke Geodetske uprave Republike Slovenije (v nadaljevanju: GURS) je organ za BPP ugotovil, da je prosilec solastnik do 1/6 nepremičnin v k. o. ..., s parc. št. 2511, in sicer dela št. 1 stavbe s št. ... in dela št. 1 stavbe s št. ..., ki sta po podatkih GURS ocenjeni na skupno vrednost 126.200,00 EUR, kar pomeni, da znaša vrednost prosilčevega deleža 21.033,33 EUR. Prosilec je tudi solastnik do 1/6 stavbnega zemljišča v k. o. ... s parc. št. 2512, vrednost katerega znaša 6.090,00 EUR, vrednost prosilčevega deleža pa znaša 1.015,00 EUR.

4.Iz evidence e-RISK z dne 16. 5. 2025 je razvidno, da je prosilec tudi lastnik vozila Cupra Leon Sportstourer E-hybrid/1.4/TSI AUT., datuma prve registracije 24. 6. 2021, za katerega je organ prosilca pozval, naj priloži kopijo kupoprodajne pogodbe oziroma, v kolikor meni, da je cena sedaj bistveno nižja kot ob nakupu, kopijo cenitve navedenega osebnega vozila - na primer po sistemu Eurotax. Prosilca sta v dopisu z dne 14. 5. 2025 odgovorila, da s kupoprodajno pogodbo več ne razpolagata, in da tudi ne razpolagata s kopijo cenitve navedenega vozila po Eurotax-u, navedla pa sta, da vrednost avtomobila pavšalno ocenjujeta med 13.000,00 in 13.500,00 EUR.

5.Ker gre za električno vozilo z avtomatskim menjalnikom, ki je glede na datum prve registracije relativno malo rabljeno, upoštevaje vrednost primerljivega vozila (najmanj približno 19.000,00 EUR), je organ za BPP upošteval povprečno vrednost ocenjenega primerljivega vozila in ocenjeno vrednost po mnenju prosilca, to je vrednost 16.000,00 EUR. Presežek v višini najmanj 2.165,48 EUR je organ za BPP štel kot premoženje prosilca.

6.Nepremičnine, v katerih prosilca nimata prijavljenega stalnega prebivališča in tam tudi ne prebivata, je organ upošteval kot njuno premoženje, ki znaša skupaj z ocenjeno vrednostjo avtomobila 24.213,81 EUR. Ker ta znesek presega višino 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka (23.716,32 EUR) po prvem odstavku 27. člena Zakona o socialnovarstvenih prejemkih (v nadaljevanju: ZSVarPre), prosilca po določbah ZBPP po ugotovitvi organa za BPP ne izpolnjujeta premoženjskega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Zato je organ njuni prošnji kot neutemeljeni zavrnil, ne da bi presojal, ali prosilca izpolnjujeta tudi vsebinski pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči.

Tožbene navedbe

7.Zoper navedeno odločitev sta tožnika v upravnem sporu vložila tožbo zaradi nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja in absolutno bistvene kršitve določil Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP).

8.Pojasnjujeta, da je organ za BPP o njuni prošnji odločal že drugič, pri čemer je tudi tokrat njuno prošnjo zavrnil, vendar iz drugih razlogov kot v prvem postopku odločanja. Kot navajata, sta v odgovoru na poziv organa za BPP dne 14. 5. 2025 zapisala, da ocenjujeta vrednost osebnega vozila med 13.000,00 in 13.500,00 EUR. Vozilo je namreč staro štiri leta in nizke kubikaže ter ima zgolj osnovno opremo. Organ za BPP je nato izdal odločbo na podlagi drugih podatkov, za katere ni navedel, od kod so vzeti in tožnika pred njeno izdajo tudi ni seznanil z ocenjeno vrednostjo avtomobila. V odločbi je le pavšalno navedel, da znaša vrednost primerljivega vozila najmanj 19.000,00 EUR, ne da bi ob tem pojasnil, na kakšen način je ugotovil navedeno vrednost avtomobila. Podatka o ocenjeni vrednosti avtomobila zato ni mogoče preveriti, izpodbijana odločba pa je neobrazložena ter obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo določb upravnega postopka.

9.V podkrepitev svojih navedb se tožnika sklicujeta na sodbo opr. št. III U 333/2016 z dne 28. 10. 2016, v kateri je Upravno sodišče Republike Slovenije navedlo, da bi morala toženka, če je podatke za oceno vrednosti avtomobila pridobila na spletni strani, pred izdajo odločbe o svojih ugotovitvah seznaniti tožnico in ji dati možnost, da se o ugotovitvah izjavi ter predloži dokaze za svoje trditve, kar bi stranki omogočilo, da bi se argumenti, ki jih podaja šele v upravnem sporu, obravnavali že v postopku izdaje izpodbijane odločbe.

10.Ker organ za BPP pred izdajo izpodbijane odločbe tožnikov ni obvestil, da bo vrednost avtomobila ocenil na 19.000,00 EUR in tudi ni pojasnil, kako je do te ocene prišel, tožnika menita, da jima neupravičeno ni bila dana možnost, da se o navedenih ugotovitvah organa izjavita. Glede višine presežka vrednosti avtomobila, ki naj bi po ugotovitvi organa znašal najmanj 2.165,48 EUR, pa navajata, da je zgrešena z logiko in v nasprotju z ugotovitvami.

11.Tožnika zato sodišču predlagata, da tožbi ugodi in izpodbijano odločbo odpravi ter vrne zadevo organu v ponovno odločanje. Zahtevata tudi povračilo stroškov postopka z DDV ter zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Navedbe toženke

12.Toženka na tožbo ni odgovorila, sodišču pa je posredovala upravni spis zadeve.

Sodna presoja

K točki I izreka:

13.Tožba je utemeljena.

14.Predmet sodne presoje v obravnavani zadevi je odločba, s katero je organ za BPP že drugič zavrnil prošnji tožnikov za dodelitev brezplačne pravne pomoči zaradi neizpolnjevanja premoženjskega pogoja po 14. členu ZBPP v zvezi s prvim odstavkom 27. člena ZSVarPre. Ugotovil je namreč, da skupna vrednost njunega premoženja (solastniških deležev na nepremičninah ter osebnega vozila) presega višino 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka, ki predstavlja mejo za dodelitev pomoči, in ki je v času odločanja organa znašala 23.716,32 EUR.

15.Med strankama ni spora o tem, da sta tožnika kot zakonska partnerja solastnika več nepremičnin v k. o. ..., in da znaša skupna vrednost njunih solastniških deležev, ki se upošteva pri odločanju o dodelitvi brezplačne pravne pomoči, 22.048,33 EUR. Prav tako ni sporno, da ima prvi tožnik v lasti osebno vozilo Cupra Leon Sportstourer E-hybrid/1.4/TSI AUT., ki je bilo prvič registrirano dne 24. 6. 2021. Sporno pa je, ali je organ za BPP pravilno upošteval vrednost navedenega osebnega avtomobila, ki se po zakonu upošteva pri ugotavljanju višine premoženjskega stanja prosilca in članov njegove družine.

16.V skladu s tretjim odstavkom 11. člena ZBPP se pri odločanju o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči ugotavljajo materialni položaj prosilca in drugi pogoji, določeni z ZBPP. Po prvem odstavku 13. člena ZBPP je do brezplačne pravne pomoči upravičena oseba, ki glede na svoj materialni položaj in glede na materialni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka, oziroma stroškov nudenja pravne pomoči.

17.Z določbo drugega odstavka 13. člena ZBPP je določen t. i. dohodkovni cenzus za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Glede ugotavljanja upravičenosti do brezplačne pravne pomoči z vidika premoženja prosilca in njegove družine pa ZBPP napotuje na določbe drugih zakonov. V zvezi s tem sta pomembna prvi odstavek 14. člena ZBPP, ki določa, da se materialni položaj prosilca in njegove družine ugotavlja glede na dohodke in premoženje prosilca ter tistih oseb, ki se, za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, poleg vlagatelja upoštevajo po Zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (v nadaljevanju: ZUPJS), ter drugi odstavek istega člena ZBPP, po katerem se za ugotavljanje materialnega položaja prosilca uporabljajo določbe zakona, ki ureja socialnovarstvene prejemke, o načinu ugotavljanja materialnega položaja oseb pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči.

18.Izpodbijana odločitev temelji na prvem odstavku 27. člena ZSVarPre v zvezi z drugim odstavkom 14. člena ZBPP, po katerem se brezplačne pravne pomoči ne odobri samski osebi oziroma družini, ki ima premoženje, ki se upošteva po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, ki dosega ali presega višino 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka. Med premoženje, ki se upošteva pri ugotavljanju materialnih pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči, sodijo med drugim tudi osebna in druga vozila (2. točka prvega odstavka 17. člena ZUPJS), ki pa se upoštevajo le do določene vrednosti. ZUPJS namreč v 2. točki prvega odstavka 18. člena določa, da se v premoženje ne štejejo osebni avtomobili oziroma enosledna vozila do vrednosti 28-kratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega s predpisi, ki urejajo socialnovarstvene prejemke, za vsak avtomobil oziroma enosledno vozilo, in osebno vozilo, prilagojeno prevozu težko gibalno oviranih oseb.

19.Ker je v času odločanja organa za BPP znašala vrednost osnovnega zneska minimalnega dohodka 494,09 EUR, vrednosti osebnega vozila prvega tožnika do višine 13.834,52 EUR po zakonu ni bilo mogoče upoštevati pri ugotavljanju premoženjskega stanja tožnikov za namen odločanja o vloženi prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Navedeno pomeni, da se v premoženje tožnikov, ki po prvem odstavku 27. ZSVarPre ne sme presegati 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka, da je prosilec lahko upravičen do brezplačne pravne pomoči, lahko všteva le ugotovljena vrednost osebnega avtomobila nad zneskom 13.834,52 EUR.

20.Znesek 2.165,48 EUR, za katerega po ugotovitvi organa avtomobil prvega tožnika presega vrednost iz 2. točke prvega odstavka 18. člena ZUPJS (13.834,52 EUR), je organ prištel k ugotovljeni vrednosti solastniških deležev tožnikov na njunih nepremičninah (22.048,33 EUR) in zaključil, da skupna vrednost premoženja tožnikov (24.213,81 EUR) presega premoženjski cenzus, določen v prvem odstavku 27. člena ZSVarPre (23.716,32 EUR), ki je določen za dodelitev brezplačne pravne pomoči.

21.Po ugotovitvi sodišča je za dodelitev brezplačne pravne pomoči tožnikoma v obravnavani zadevi ključna prav vrednost navedenega osebnega vozila, za katero sta tožnika na poziv organa za BPP v dopisu z dne 14. 5. 2025 navedla, da glede na stanje vozila (prostornino motorja, opremljenost vozila kot osnovnega modela in število prevoženih kilometrov) znaša po njuni oceni med 13.000 EUR in 13.500,00 EUR, med tem ko je organ po prejemu odgovora tožnikov pri oceni vrednosti vozila, kot izhaja iz obrazložitve izpodbijane odločbe, upošteval vrednost t. i. primerljivega vozila (v višini 19.000,00 EUR), ki pa bistevno presega vrednost vozila po oceni tožnikov. Ker organ tožnika z ugotovljeno vrednostjo primerljivega vozila ni seznanil, je tožnikoma onemogočil, da bi se še pred izdajo izpodbijane odločbe seznanila z njegovimi ugotovitvami, ki so bila ključna za odločitev, in da bi se v določenem roku še pred izdajo odločbe o teh ugotovitvah lahko izjavila ter predložita kakršankoli nasprotna dokazila.

22.Po določbah ZUP, ki se uporabljajo tudi v postopkih dodeljevanja brezplačne pravne pomoči (drugi odstavek 34. člena ZBPP), mora biti pred izdajo odločbe stranki dana možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo (prvi odstavek 9. člena ZUP - načelo zaslišanja stranke). V ta namen ZUP organu izrecno prepoveduje, da svojo odločbo opre na dejstva, glede katerih vsem strankam v postopku ni bila dana možnost, da se o njih izjavijo, kar ne velja le v primerih, določenih z zakonom (tretji odstavek 9. člena v zvezi s četrtim odstavkom 146. člena ZUP).

23.V obravnavani zadevi je organ za BPP v obrazložitvi izpodbijane odločbe sicer v splošnem pojasnil, katere parametre je upošteval pri oceni vrednosti vozila, ki naj bi bilo po posameznih karakteristikah (glede na vrsto vozila in njegovo opremo ter starost) primerljivo osebnemu vozilu prvega tožnika, ob tem pa organ ni navedel nobenih podatkov o viru oziroma izvoru podatkov, ki so mu služili kot temelj za izvedbo primerjave (pridobljeno strokovno mnenje, cenitev po sistemu Eurotax, podatki iz spletne strani www.avto.net ipd.), svoje ocene pa tudi ni pojasnil podrobneje, to je po posameznih merilih, ki jih je uporabil. Podatki o načinu ugotovljene vrednosti vozila pa se ne nahajajo niti v upravnem spisu. Glede na obrazloženo po presoji sodišča pravilnosti ocenjene vrednosti primerljivega vozila ni mogoče preizkusiti in ji tudi ne nasprotovati.

24.Sodišče tako pripominja, da morajo po ustaljeni sodni praksi iz obrazložitve upravnega akta izhajati konkretizirane okoliščine in podlaga za odločitev v takšni meri, da jih stranka lahko preveri oziroma se do njih opredeli, ter da lahko sodišče ugotovitve organa ob morebitno vloženi tožbi tudi ustrezno preveri. Razlogi za odločitev morajo biti v odločbi navedeni tako, da je stranki jasno, kaj so bili preudarki, ki so organ vodili pri odločanju. Stopnja podrobnosti, s katero mora biti obrazložena odločba, je določena s tistim, kar zadeva učinkovito pravno sredstvo zoper odločbo v vsakem posameznem primeru.2 Pomanjkljiva obrazložitev, zaradi katere pravilnosti odločitve sodišče ne more preizkusiti, pa pomeni bistveno kršitev določb postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP.

25.V pravilnost ocenjene vrednosti vozila prvega tožnika pa sodišče ob pomanjkljivi obrazložitvi izpodbijane odločbe dvomi tudi zato, ker je že služba za BPP v dopisu tožnikoma z dne 13. 5. 2025 navedla, da na osnovi podatkov evidence e-RISK razpolaga s premalo točnimi podatki, da bi lahko sama ugotovila tržno vrednost vozila, zlasti ob upoštevanju, da je vrednost podobnih vozil, ki imajo svoje tehnične značilnosti, po dostopnih podatkih na spletni strani www.avto.net zelo različna.

26.Ker je organ za BPP kršil pravila postopka s tem, ko strankama pred izdajo odločbe ni dal možnosti izjave na ugotovljeno vrednost primerljivega vozila, in je posledično nepopolno ugotovil dejansko stanje glede vrednosti osebnega vozila prvega tožnika, svoje odločitve pa v tem delu organ tudi ni ustrezno obrazložil, je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo na podlagi 2. in 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju: ZUS-1) odpravilo ter vrnilo zadevo organu v ponovni postopek (četrti odstavek 64. člena ZUS-1).

27.Pri odločanju v ponovnem postopku bo moral organ o svojih ugotovitvah o vrednosti vozila pred odločitvijo seznaniti tožnika ter navesti vir podatkov ter jima dati možnost, da ugotovitvam v določenem roku argumentirano nasprotujeta in v dokaz svojih navedb predložita dokazila, s katerimi razpolagata. Svojo odločitev bo moral organ ustrezno obrazložiti. Nov upravni akt bo moral organ izdati čim prej oziroma najkasneje v roku 30 dni od dneva prejema te sodbe (peti odstavek 64. člena ZUS-1), pri tem pa je vezan na stališča sodišča, ki se tičejo postopka (peti odstavek 64. člena ZUS-1).

28.Sodišče je v zadevi odločilo brez glavne obravnave, saj je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta ter podatkov upravnega spisa očitno, da je treba tožbi zaradi bistvene kršitev pravil postopka ugoditi in izpodbijano odločbo odpraviti (prva alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

K točki II izreka:

29.O stroških postopka je sodišče odločilo v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 v zvezi z drugim odstavkom 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. Tožnikoma je prisodilo pavšalni znesek v višini 285,00 EUR in 62,70 EUR kot povračilo za plačani 22 % DDV, saj je tožnika pred sodiščem zastopal odvetnik, ki je davčni zavezanec. Toženka je tako dolžna povrniti tožnikoma 347,70 EUR stroškov postopka.

30.Obresti od zneska stroškov postopka je sodišče tožnikoma prisodilo od dneva zamude, toženka pa bo prišla v zamudo, če stroškov ne bo poravnala v paricijskem roku (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika - OZ v zvezi z 378. členom OZ - enako tudi načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča RS z dne 13. 12. 2006).

-------------------------------

1Sklep o usklajenih višinah transferjev, ki so določeni v nominalnih zneskih ter o odstotku uskladitve drugih transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji (Ur. l. RS, št. 9/25).

2Tako npr. sodba Vrhovnega sodišča RS I Up 248/2002 z dne 10. 11. 2004 in sodbe Upravnega sodišča RS II U 81/2024-8 z dne 19. 6. 2024, II U 39/2020 z dne 27. 1. 2023 in II U 190/2020 z dne 30. 6. 2023, II U 93/2023-17 z dne 26. 2. 2025, idr.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o brezplačni pravni pomoči (2001) - ZBPP - člen 13, 14

Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (2010) - ZUPJS - člen 18

Zakon o splošnem upravnem postopku (1999) - ZUP - člen 9

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.