- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL sklep II Cp 222/2012
ECLI:SI:VSLJ:2012:II.CP.222.2012 Civilni oddelek
Povzetek
- Določnost in jasnost tožbenega zahtevkaAli tožba vsebuje jasno in določno oblikovan tožbeni zahtevek?
- Utemeljenost pritožbeAli je pritožba tožeče stranke utemeljena glede zavrženja tožbe?
- Brezplačna pravna pomočAli je tožeča stranka bila onemogočena v pravici do brezplačne pravne pomoči?
- Upoštevanje izračuna škodeAli je pritožbeno sodišče dolžno upoštevati izračun dejanske škode, ki ga je podal pritožnik?
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Niti prvotno vložena niti dopolnjena tožba v obravnavani zadevi ne vsebuje določno in jasno oblikovanega tožbenega zahtevka, zato je prvostopenjsko sodišče ravnalo pravilno, ko jo je zavrglo.
Izrek
Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.
Obrazložitev
1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje tožbo zavrglo.
2.Zoper takšen sklep se pritožuje tožeča stranka. V pritožbi smiselno zatrjuje, da zaradi pomanjkanja časa ni mogla izvesti obračuna nastale škode, ki ji je bila storjena. Poudarja, da jo je okrožno sodišče onemogočilo v njeni pravici do brezplačne pravne pomoči in se s tem postavilo na stran tožene stranke. Meni, da bi lahko škodo mnogo lažje dokazala na obravnavi, kot pa z različnimi dopisi. V nadaljevanju podaja tudi izračun dejanske škode, za katero naj bi odgovarjala tožena stranka.
3.Pritožba ni utemeljena.
4.Pritožbeno sodišče je v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP preizkusilo izpodbijani sklep v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, ter na pravilno uporabo materialnega prava. Ob takšnem preizkusu pritožbeno sodišče ni ugotovilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti.
5.Sodišče prve stopnje je izpodbijani sklep izdalo potem, ko je ugotovilo, da tožnik ni ravnal v skladu s sklepom II R 402/2011 z dne 8. 6. 2011, s katerim mu je bilo naloženo, da v roku tridesetih dni od prejema sklepa popravi in dopolni tožbo tako, da postavi jasno določen zahtevek glede glavne stvari in morebitnih stranskih terjatev, navede vrednost spornega predmeta in vsa dejstva, na katera opira zahtevek, ter dokaze, s katerimi se bodo ta dejstva ugotavljala. Iz podatkov v spisu izhaja, da je tožnik v naknadnem roku sicer poslal sodišču dopolnjeno tožbo, vendar tudi popravljena tožba še vedno ni primerna za obravnavo, ker ne vsebuje jasno opredeljenega tožbenega zahtevka. Tožeča stranka je bila v prej citiranem sklepu opozorjena na posledice, če tožbe v postavljenem roku ne bo popravila oziroma dopolnila.
6.Niti prvotno vložena niti dopolnjena tožba v obravnavani zadevi ne vsebuje določno in jasno oblikovanega tožbenega zahtevka, zato je prvostopenjsko sodišče ravnalo pravilno in v skladu z določbami 105., 180., zlasti pa 108. člena ZPP, ko jo je zavrglo.
7.Pritožnik je sicer v pritožbi podal izračun dejanske škode, ki pa ga glede na določbo 337. člena ZPP ni možno upoštevati.
8.Ker uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani, prav tako pa niso podani razlogi, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, je bilo treba pritožbo zavrniti kot neutemeljeno in potrditi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (drugi odstavek 365. člena ZPP).