Jedro

Tožnica je z izpodbijanim dogovorom o menjavi razpolagala le s svojo pravico do nakupa stanovanja po SZ. To je v soglasju z bivšim stanodajalcem zamenjala s toženkino pravico do nakupa stanovanja x. V takšni situaciji pa tožnica od toženke zaradi zatrjevanih stvarnih napak ne more zahtevati drugega kot vrnitev svoje prvotne pravice do nakupa stanovanja x. Tega pa brez upoštevanja dejstva, da je lastnik (112. čl. SZ) "zamenjani" stanovanji pravdnima strankama prodal in seveda ustrezne pritegnitve le-tega v pravdo, ne more doseči.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo primarni tožbeni zahtevek, s katerim je tožeča stranka uveljavljala ugotovitev neveljavnosti menjave stanovanj med pravdnima strankama in toženkino izselitev iz stanovanja x. Ugodilo pa je prvemu podrejenemu zahtevku, razveljavilo pogodbo o menjavi stanovanj in toženi stranki naložilo izpraznitev stanovanja x. O drugem podrejenem zahtevku, t.j. plačilu 3.500,00 DEM v tolarski protivrednosti na dan plačila, sodišče prve stopnje zato ni odločilo. Sodišče druge stopnje je sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je prvi podrejeni tožbeni zahtevek zavrnilo, potem ko je ugodilo pritožbi tožene stranke.

Proti sodbi sodišča druge stopnje vlaga pravočasno revizijo zaradi bistvenih kršitev ZPP in zmotne uporabe materialnega prava tožeča stranka. Revizijskemu sodišču predlaga, da reviziji ugodi in izpodbijano sodbo tako spremeni, da potrdi sodbo sodišča prve stopnje, ali pa jo razveljavi in vrne temu sodišču v ponovno odločanje. V reviziji zatrjuje, da bi moralo pritožbeno sodišče pri odločitvi upoštevati še drugi podrejeni zahtevek, sodbo sodišča prve stopnje razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v ponovno sojenje. Revidentka nadalje zatrjuje, da so faraonske mravlje stalno prisotne v stanovanjskem bloku, v katerem je stanovanje x ob instalacijskih ceveh, v stanovanjih pa se pojavljajo v kuhinji in kopalnici vsakih 14 dni. Njihova prisotnost v stanovanju se lahko omeji z redno uporabo insekticidov. Kljub rednemu zatiranju mravelj v bloku, jih doslej (po 13 letih) niso uspeli zatreti. Meni, da gre za bistveno napako, ker je ta neodpravljiva in ovira normalno uporabo stanovanja. Zato se zavzema za razveljavitev menjalne pogodbe. Dodaja še, da mravelj v stanovanju ni le zato, ker jih zatirajo z učinkovitim insekticidom.

Revizija je bila vročena Javnemu tožilcu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavil, in toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila (3.odst.390.čl.ZPP).

Revizija ni utemeljena.

Revidentki je potrebno v zvezi z revizijskimi trditvami, po katerih bi sodišče druge stopnje moralo zaradi drugega podrejenega zahtevka sodbo sodišča prve stopnje razveljaviti, pojasniti, da nimajo opore v ZPP. Temu revizijsko sodišče dodaja še, da s pravnomočno zavrnitvijo prvega podrejenega zahtevka ni prenehala litispendenca glede drugega podrejenega zahtevka. O slednjem prvostopenjsko sodišče, ki je ugodilo prvemu podrejenemu zahtevku, pač še ni odločalo (glej 2. odst. 188. čl. ZPP).

Tožeča stranka zatrjuje, da ji je bilo 6.12.1974 dodeljeno trosobno stanovanje x. Tega je po dogovoru med pravdnima strankama in v soglasju z bivšim stanodajalcem - "zamenjala" za stanovanje y. Pri tem tožnica ne trdi, da bi z izpodbijano pogodbo o menjavi pravdni stranki pridobili na "zamenjanih" stanovanjih stanovanjsko pravico. Ne trdi tedaj, da bi bila med pravdnima strankama sklenjena pogodba o zamenjavi stanovanj po bivšem ZSR (23. in 24. čl. ZSR). Prav tako ne trdi, da bi z izpodbijanim dogovorom o menjavi pravdni stranki pridobili na "zamenjanih" stanovanjih lastninsko pravico. Ravno nasprotno, uvodoma pove, da ji je bilo stanovanje x, ki ga je "zamenjala" za stanovanje y, dodeljeno. Na njem je torej imela stanovanjsko in ne lastninske pravice. Tožeča stranka tedaj tudi ne zatrjuje, da je bila sklenjena menjalna pogodba po 552. čl. ZOR.

Ob takšnem tožbenem trditvenem gradivu pa je potrebno najprej odgovoriti na vprašanje, kaj je sploh bila vsebina medsebojnih obveznosti pravdnih strank v izpodbijanem dogovoru o menjavi stanovanj. Odgovor na to vprašanje namreč pove, do kakšnega pravnega varstva je tožnica v razmerju do toženke upravičena.

Že je bilo zapisano, da tožnica ne trdi, da bi bil izpodbijani dogovor sklenjen ali kot pogodba o zamenjavi stanovanja po ZSR ali kot menjalna pogodba po 552. čl. ZOR. Ker sta pravdni stranki "zamenjani" stanovanji kupili (obrazložitev sodbe sodišča prve stopnje, 5. stran) in sicer po podatkih spisa (l.št. spisa 20 in 32) še pred vselitvijo v "zamenjani" stanovanji, je tožnica z izpodbijanim dogovorom o menjavi razpolagala očitno le s svojo pravico do nakupa stanovanja x po SZ. To je v soglasju z bivšim stanodajalcem zamenjala s toženkino pravico do nakupa stanovanja y. V takšni situaciji pa tožnica od toženke zaradi zatrjevanih stvarnih napak ne more zahtevati drugega kot vrnitev svoje prvotne pravice do nakupa stanovanja x. Tega pa brez upoštevanja dejstva, da je lastnik (112. čl. SZ) "zamenjani" stanovanji pravdnima strankama prodal in seveda ustrezne pritegnitve le-tega v pravdo, ne more doseči. Ali drugače, tožnica pravnega varstva, ki ga zasleduje v tej pravdi, zgolj v razmerju do toženke ne more realizirati. Zato tudi presoja, češ da ni pomembno, da sta pravdni stranki zamenjani stanovanji kupili, ne more biti pravilna. Revizijsko sodišče se zato glede odločitve o prvem podrejenem tožbenem zahtevku pridružuje pritožbenemu sodišču. Ob tem je potrebno poudariti, da se revizijsko sodišče ni spuščalo ne v presojo, ali stanovanje y zaradi zatrjevanih stvarnih napak nima lastnosti, ki so potrebne za njegovo normalno rabo (1. tč. 479. čl. ZOR), ne v presojo, čigav je v konkretnem primeru riziko stvarnih napak glede na to, da izpodbijana pogodba o menjavi ni menjalna pogodba po 552. čl. ZOR.

Glede na navedeno je revizijsko sodišče revizijo zavrnilo kot neutemeljeno, potem ko je ugotovilo, da tudi niso podani razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti (393.čl.ZPP).