Jedro

Aktivno legitimacijo za vložitev tožbe zoper izpodbijan odločbo bi lahko imel le investitor, ki je bil stranka upravnega postopka, nima pa je tožnik, ki je v upravnem postopku nastopal (zgolj) kot pooblaščenec stranke v postopku in ne kot stranka oziroma stranski udeleženec.

Izrek

I. Tožba se zavrže. II. Tožeča stranka sama nosi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Občinska uprava Občine Izola je z odločbo, št. 354-66/2021-13 z dne 13. 8. 2021 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), investitorju A. A. odmerila komunalni prispevek za legalizacijo dozidave objekta daljšega obstoja na nepremičnini s parc. št. 4643/13 k.o. ..., evidentiranega v katastru stavb s št. 597 k.o. ..., v višini 16.891,05 EUR.

2. Zoper izpodbijano odločbo vlaga tožbo B. B. (v nadaljevanju tudi: tožnik) iz razlogov bistvenih kršitev določb postopka, nepravilne uporabe materialnega prava ter nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. V tožbi navaja, da je zoper izpodbijano odločbo pravočasno vložil pritožbo, vendar drugostopenjski organ o njej v zakonskem roku in do vložitve tožbe še ni odločil. Tožnik sodišču primarno predlaga, da izpodbijano odločbo razveljavi (pravilno: odpravi) in v zadevi samo odloči, podrejeno pa, da izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne prvostopenjskemu organu v ponoven postopek. Iz dopolnitve tožbe z dne 29. 10. 2021 izhaja, da tožnik zahteva tudi povračilo stroškov postopka.

K I. točki izreka:

3. Tožba ni dovoljena.

4. Po določbi prvega odstavka 17. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju: ZUS-1) je tožnik v upravnem sporu oseba, ki je bila stranka ali stranski udeleženec v postopku izdaje upravnega akta. Oseba, ki navedenega statusa v upravnem postopku ni imela, postopka v upravnem sporu ne more začeti.

5. V postopku izdaje izpodbijane odločbe se je odločalo o vlogi A. A. za odmero komunalnega prispevka za legalizacijo dozidave objekta daljšega obstoja, ki je natančneje opredeljen v izreku izpodbijane odločbe, in katerega investitor je A. A. Nosilec pravice oziroma obveznosti za plačilo komunalnega prispevka, o kateri se je odločalo, je bil tako A. A. in ta je bil (edina) stranka konkretnega upravnega postopka. Stranka v upravnem postopku je namreč oseba, ki ima sposobnost biti stranka v materialno-pravnem smislu, to pa ima tisti, ki je nosilec pravic in obveznosti, o katerih se odloča v upravnem postopku. Stvarno legitimacijo daje materialni predpis, ki določa, kdo ima določeno pravico, obveznost oziroma pravno korist (42. člen Zakona s splošnem upravnem postopku, ZUP).

6. Iz navedenega tako izhaja, da bi lahko imel aktivno legitimacijo za vložitev tožbe zoper izpodbijano odločbo A. A., nima pa je tožnik, ki je v upravnem postopku nastopal (zgolj) kot pooblaščenec stranke v postopku in ne kot stranka oziroma stranski udeleženec. Tožnik je tožbi priložil pooblastilo z dne 16. 4. 2021, iz katerega izhaja njegova pravica zastopanja A. A. tudi pred sodnimi organi, na podlagi katerega bi lahko tožnik v tem sporu zgolj zastopal A. A.1, ne more pa biti na podlagi navedenega pooblastila tožnik (stranka) v upravnem sporu.

7. Sodišče je zato tožbo tožnika B. B. zavrglo na podlagi 3. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1, ker je ugotovilo, da po tem zakonu ne more biti stranka.

K II. točki izreka:

8. Izrek o stroških temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po kateri trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrže. 1 Pod pogojem, da ima tožnik opravljen pravniški državni izpit (tretji odstavek 87. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1), kar bi moral tožnik izkazati.