UPRS Sodba II U 69/2022-41

Jedro

V konkretnem primeru po presoji sodišča ni šlo za nepopolno vlogo, saj je bila vloga popolna v smislu javnega razpisa (vsebovala je vse sestavine, ki so navedene v javnem razpisu, med drugim tudi, da je priložena PZI dokumentacija idejne zasnove), temveč za popolno vlogo, iz katere ni izhajalo, da bi vlagatelj izpolnjeval minimalne tehnične pogoje glede prostorov, določene v Pravilniku o koncesijah na področju socialnega varstva. Sklicevanje tožnika na dolžnost toženke ravnati po 67. členu ZUP je zato neutemeljeno.

Izrek

I.Tožba se zavrne.

II.Vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Potek upravnega postopka

1.S sklepom št. 01442-23/2021/7 z dne 31. 1. 2022 (v nadaljevanju izpodbijani sklep) je bila vloga ponudnika A., d.o.o., ..., za podelitev koncesije za opravljanje institucionalnega varstva v domovih za starejše zavržena (1. točka izreka sklepa). V 2. točki izreka je bilo odločeno, da stroški niso nastali.

2.Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, sedaj Ministrstvo za solidarno prihodnost (v nadaljevanju tožena stranka oziroma toženka) v skladu s koncesijskim aktom št. 0144-1/2021/4 z dne 10. 5. 2021 izdanim na podlagi 44. člena Zakona o socialnem varstvu (ZSV) in 2. ter 3. členom Pravilnika o koncesijah na področju socialnega varstva, dne 24. 6. 2021 objavilo Javni razpis za podelitev koncesij za opravljanje institucionalnega varstva v domovih za starejše (v nadaljevanju Javni razpis). Na Javni razpis se je s ponudbo prijavil tudi A., d.o.o. (sedaj tožeča stranka, v nadaljevanju tožnik). Strokovna komisija za pregled in presojo ponudb prispelih na Javni razpis, je ponudbo tožnika pregledala in ugotovila, da objekt doma za starejše ni skladen z določili Pravilnika o minimalnih tehničnih zahtevah za izvajalce socialnovarstvenih storitev (v nadaljevanju Pravilnik). Iz tlorisa pritličja, tlorisa prvega nadstropja in tlorisa drugega nadstropja je namreč razvidno, da ima 13 dvoposteljnih sob (2 sobi v pritličju objekta D, 2 sobi v pritličju objekta E, 2 sobi v pritličju objekta F, 3 sobe v prvem nadstropju objekta A ter 4 sobe v drugem nadstropju objekta A) dostop do pripadajočih kopalnic iz hodnika oziroma večnamenskega prostora, kar je neskladno z določbo 32. člena Pravilnika, ki v drugem odstavku določa, da morajo biti enoposteljne in dvoposteljne sobe opremljene s sanitarijami, ter določbo 36. člena Pravilnika, ki določa, da mora biti v enoposteljnih in dvoposteljnih sobah tudi sanitarni prostor, ta pa mora biti velik najmanj 3,5 m2. Prav tako je iz dokumentacije DGD ter tlorisa pritličja, tlorisa prvega nadstropja in tlorisa drugega nadstropja razvidno, da ima 7 negovalnih kopalnic premajhno tlorisno površino, in sicer ima 6 negovalnih kopalnic tlorisno površino 12,30 m2 (negovalne kopalnice v pritličju objektov B, D, E in F, negovalna kopalnica v prvem nadstropju objekta B ter negovalna kopalnica v drugem nadstropju objekta B), negovalna kopalnica v prvem nadstropju objekta A pa ima tlorisno površino 10,80 m2, kar je oboje neskladno z določbo 34. člena Pravilnika, ki določa, da mora imeti vsaka bivalna enota stanovalcev negovalno kopalnico s tlorisno površino najmanj 14 m2. Ker prostori ponudnika ne izpolnjujejo pogojev določenih v Pravilniku, je toženka presodila, da ponudnik ne izpolnjuje razpisnega pogoja glede prostorov, zato je ob upoštevanju 47.b člena ZSV in 11.2 točke Javnega razpisa njegovo vlogo zavrgla.

Tožbene navedbe

3.Tožnik se z odločitvijo toženke ne strinja in vlaga tožbo v upravnem sporu iz razloga zmotne uporabe materialnega prava, bistvenih kršitev določb postopka in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. Bistvo tožbenih trditev je, da je toženka nepravilno zavrgla vlogo tožnika kot vlogo, ki ne izpolnjuje pogoja glede prostorov, saj je v grafičnem delu prikaza bivalnih enot oziroma posameznih nadstropij v nameravani gradnji resda izrisan predviden dostop do pripadajočih kopalnic iz hodnika oziroma večnamenskega prostora, vendar pa je pri tem toženka očitno in nedvomno spregledala, da je na 37. strani predloženega izvlečka PZI jasno navedeno sledeče: "podana varianta dostopa je kot opcija. V vsakem primeru pa je z ozirom na podan koncept zasnove mogoča implementacija dostopa v vse sanitarije iz sobe.” Pri tem je pripravljavec tehnične dokumentacije na isti strani obrazložil, da je variantni dostop do sanitarij iz hodnika oziroma skupnih prostorov pripravil izključno zato, ker je po zbiranju informacij velikega števila stanovalcev po domovih za starejše ugotovil, da stanovalcem ni všeč, da se iz spalno-bivalnega prostora direktno vstopa v kopalnico oziroma WC. Takšna ureditev predstavlja zgolj možnost, ki bi jo bilo mogoče uporabiti, nikakor pa ni šlo za primer, kjer bi projektna dokumentacija (PZI) domnevno kršila določilo 32. in 36. člena Pravilnika. V tlorisih oziroma grafični dokumentaciji, ki predstavlja del PZI dokumentacije, je predvidena ena sanitarna enota oziroma kopalnica na posamezno sobo, pri čemer prav ta kopalnica pripada tej sobi. Drugi odstavek 32. člena Pravilnika določa, da bivalna enota zajema največ 20 stanovalcev v enoposteljnih in dvoposteljnih sobah, ki morajo biti opremljene s sanitarijami. Enoposteljne in dvoposteljne sobe so v vsakem primeru, tudi v variantnem primeru, ki ga je predvidel sestavljavec dokumentacije, del teh enoposteljnih oziroma dvoposteljnih sob, edino dostop je bil (v variantnem načinu) predviden tako, da bi bilo po meri velikega števila stanovalcev. Navedenega tudi ne spremeni prvi odstavek 36. člena Pravilnika, saj navedeni člen ureja velikost oziroma površino ter potrebno opremljenost sanitarij. Kot predhodno navedeno, pa sanitarije pripadajo posamezni dvoposteljni oziroma enoposteljni sobi, zgolj varianta dostopa je bila predvidena drugače. Ker se je sestavljavec dokumentacije zavedal določil v Pravilniku ter obstoječe ureditve v praksi, je na 37. strani PZI dokumentacije jasno napisal, da gre za opcijo, za katero sam meni, da je ustreznejša. Kar pa je najpomembneje, pa je to, da je jasno in nedvomno zapisano, da je mogoča implementacija dostopa v vse sanitarije iz sobe. Glede na navedeno, je toženka napačno ugotovila dejansko stanje oziroma dejansko stanje ni bilo pravilno ugotovljeno, iz ugotovljenih dejstev pa je bil napravljen napačen sklep o dejanskem stanju, zaradi česar je bilo tudi materialno pravo zmotno uporabljeno.

4.Popolnoma enako kot za variantni dostop velja tudi za velikost negovalnih kopalnic. Tudi v tem primeru je sestavljavec na 37. strani PZI dokumentacije povsem jasno in nedvomno zapisal in navedel, da je zmanjšana površina negovalnih kopalnic ponujena kot variantni način, saj je sestavljavec manjšo površino predvidel zaradi novih standardov, ko se v negovalne kopalnice v zadnjih letih več ne vgrajujejo fiksne kopalne kadi, pri tem pa je s ciljem večjih skupnih večnamenskih prostorov kot variantni način predvidel nekoliko manjše negovalne kopalnice, ki pa več kot zadostujejo za opravo vseh storitev in nege. Tudi za to opcijo je bilo izrecno zapisano, da gre zgolj za eno izmed možnosti. Toženka je ob pregledu dokumentacije očitno povsem spregledala, da je grafični del prikaza razporeditve prostorov prikazan zgolj kot variantni način ter ob tem ni zavzela niti stališča glede različnih variantnih možnosti izvedbe objekta.

5.Nadalje tožnik navaja še, da v kolikor je toženka stala na stališču, da je edini mogoč način eden izmed dveh variantno ponujenih načinov (torej, da se zagotovi neposreden dostop do sanitarij iz sob in zagotovi površina negovalnih kopalnic na v obrazložitvi izpodbijanega sklepa navedeno kvadraturo) bi toženka ob upoštevanju 67. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) tožnika morala pozvati na dopolnitev vloge oziroma na izjasnitev, česar ni storila. Ob upoštevanju besedila Javnega razpisa, je bila vloga tožnika popolna tudi v smislu zadostitve minimalnih kriterijev po Pravilniku; lahko bi bila nepopolna oziroma nejasna samo v delu, če komisija oziroma Ministrstvo ne bi bila seznanjena oziroma iz vloge ne bi jasno izhajalo, ali bodo minimalni tehnični pogoji za izvajanje socialnovarstvene storitve v smislu zadostitve pogojem po Pravilniku spoštovani. Glede na to, da je tožnik kot ponudnik ponudil dva variantna načina, glede na mnenje Ministrstva pa je zgolj eden skladen z določili Pravilnika, pa je bila vloga zagotovo popolna v smislu določil 47.b člena ZSV ter določil Javnega razpisa.

6.Tožnik zatrjuje tudi kršitev načela enakosti, saj je neenako obravnavan v primerjavi s koncesionarji, ki so za isto dejavnost in pod istimi pogoji v preteklosti že prejeli koncesije. Po podatkih, s katerimi razpolaga tožnik, je namreč Dom upokojencev ... - enota ..., kljub temu, da je v posredovani dokumentaciji toženki predvidel dostop v sanitarije iz hodnika, kot je to storil tožnik, prejel koncesijo, zato mu je bilo izdano gradbeno dovoljenje in tudi uporabno dovoljenje, Dom upokojencev ... - enota ... pa sedaj že obratuje. Vhod v sanitarije, ki pripadajo sobam, je narejen tako, kot je predlagal tožnik v variantnem načinu. Temu koncesionarju je bilo po vedenju tožnika zgolj naknadno odrejeno, da naj poveže vhod v sobo z vhodom v sanitarije, pomembno pa je, da je temu koncesionarju bila podeljena koncesija, izdano gradbeno in uporabno dovoljenje ter da dom obratuje, medtem ko je tožniku toženka enostavno, brez vsakršnega poziva ali dopolnitve, vlogo za izdajo koncesije zavrgla. Dom upokojencev ... - enota ... ni edini dom v Republiki Sloveniji, ki ima dostope do sanitarij urejene na način, kot je to predlagal tožnik. S takšnim postopanjem je toženka kršila ustavno zagotovljeno načelo enakosti pred zakonom. Z nezakonito odločitvijo o zavrženju vloge so tožniku nastale negativne posledice in visoka premoženjska škoda, nastaja pa škoda tudi za lokalno okolje, v katerem naj bi se dom za starejše občane nahajal.

7.Glede na vse navedeno tožnik zato predlaga, da sodišče ugotovi, da je izpodbijan sklep nezakonit in da takšen sklep odpravi, zahteva pa tudi povrnitev stroškov postopka upravnega spora.

Odgovor na tožbo

8.Toženka je v odgovoru na tožbo prerekala tožbene navedbe in pojasnila, da je strokovna komisija ob prvem pregledu vloge tožnika ugotovila, da je tožnik v vlogi sicer predložil projektno dokumentacijo, vendar v neustreznem merilu oziroma neustreznem formatu. Tožnika je zato pozvala na predložitev dokumentacije v obliki, ki je predpisana s Pravilnikom o podrobnejši vsebini dokumentacije in obrazcih, povezanih z graditvijo objektov, kot je to razvidno iz dopisa toženke z dne 7. 12. 2021. V imenu tožnika je na poziv za dopolnitev dokumentacije z elektronskim sporočilom dne 23. 12. 2021 odgovoril direktor družbe B., d.o.o., C. C., ter toženki v dveh elektronskih sporočilih poslal zaprošeno projektno dokumentacijo za gradnjo objekta Doma starejših občanov ... Strokovna komisija je pri pregledu projektne dokumentacije ugotovila, da objekt v zvezi z velikostjo negovalnih kopalnic in v zvezi z dostopom do kopalnic ni skladen s pogoji Pravilnika, zaradi česar je bila na podlagi 47.b člena vloga zavržena. Toženka k odgovoru na tožbo prilaga izsek tlorisa enega izmed nadstropij in pojasnjuje, da je iz tlorisa razvidno, da se neposredno ob kopalnicah drugega nadstropja objekta A nahaja skupen večnamenski prostor s čajno kuhinjo, ki je skladno z določbo 33. člena Pravilnika namenjen za prehranjevanje in prostočasne dejavnosti ter srečanja z obiskovalci. Izsek tlorisa pa dalje prikazuje, da je predviden dostop do kopalnice na način, da stanovalec zapusti svojo sobo in gre v večnamenski prostor, ki se nahaja tik pred njegovo sobo, nato pa iz tega večnamenskega prostora vstopi v pripadajočo kopalnico, ki se nahaja poleg njegove sobe. Takšna rešitev je neskladna z določbo 32. in 36. člena Pravilnika. Pravilnik namreč določa, da mora biti sanitarni prostor v sobi in ne dopušča dostopa do pripadajočih kopalnic iz hodnika ali iz večnamenskega prostora. Dostop do kopalnice preko večnamenskega prostora ali hodnika pomeni, da stanovalca tedaj, ko zapusti svojo sobo in odide v lastno kopalnico, lahko opazijo vsi ostali stanovalci doma za starejše, zaposleni in zunanji obiskovalci, ki se v tistem trenutku nahajajo v skupnem večnamenskem prostoru ali hodniku. Dodatno je takšen dostop problematičen tudi iz razloga, ker bi se dogajalo, da bi zasebno kopalnico pričeli uporabljati drugi stanovalci in zunanji obiskovalci. Dostop do sanitarnega prostora iz hodnika ali iz večnamenskega prostora ne zagotavlja potrebne osebne intimnosti in zasebnosti stanovalcev ter po nepotrebnem posega v dostojanstvo stanovalcev, ki bivajo v domovih za starejše. Kopalnica v skupnem prostoru pomeni poslabšanje pogojev in kakovosti bivanja in kot takšna ni skladna z določili Pravilnika. Prav tako ima 7 negovalnih kopalnic premajhno tlorisno površino, in sicer ima 6 negovalnih kopalnic tlorisno površino 12,30 kvadratnih metrov, 1 negovalna kopalnica pa ima tlorisno površino 10,80 kvadratnih metrov. To je v nasprotju s 34. členom Pravilnika, ki določa, da mora imeti vsaka bivalna enota stanovalcev negovalno kopalnico z najmanjšo površino 14 kvadratnih metrov. V drugem odstavku istega člena je določeno, da vgrajena oprema kopalnice vključuje kopalno kad v specialni izvedbi, dostopno s treh strani, konzolni umivalnik, prho brez kadi v nivoju tlaka in straniščno školjko. Negovalna kopalnica je namreč namenjena predvsem negi nepokretnih stanovalcev, ki potrebujejo pomoč enega ali več zaposlenih, zato je nujno, da izpolnjuje minimalne pogoje določene v Pravilniku. Manjši tloris negovalne kopalnice pomeni poslabšanje pogojev in kakovosti bivanja za stanovalce in predstavlja tudi znižanje bivanjskega standarda stanovalcev glede na minimalne tehnične zahteve za izvajanje socialnovarstvenih storitev, opredeljenih v Pravilniku.

9.V zvezi navedbami tožnika o obrazložitvi variantnih načinov, vsebovanih na 37. strani izvlečka PZI, toženka izpostavlja, da prijavi na Javni razpis 37. stran ni bila priložena, kajti prijava tožnika ima zgolj 35 strani. Tožnik je predmetni tožbi priložil spremenjen izvleček PZI dokumentacije z nazivom PZI_25.73.20 ter v ta spremenjen izvleček dodal novo 37. stran, kjer je med drugim zapisano, da je podana varianta dostopa in podana velikost negovalnih kopalnic zgolj opcija. Tožnik je tako dodatno 37. stran izvlečka PZI dokumentacije pripravil zgolj za namene tožbe. To potrjuje tudi vsebina 37. strani, iz katere je razvidno, da arhitekt C. C. na 37. strani pojasnjuje, zakaj je po njegovem mnenju ustrezno, če se do kopalnic dostopa preko hodnika oziroma skupnega prostora oziroma zakaj je 36. člen Pravilnika neustrezen, preživet in ne sledi razvoju stroke. V nadaljevanju arhitekt pojasnjuje tudi, zakaj po njegovem mnenju ni potrebno, da so negovalne kopalnice velike 14 kvadratnih metrov. Iz vsebine novo dodane 37. strani je tako razvidno, da arhitekt C. C. polemizira izključno in zgolj s tistimi določbami Pravilnika, ki so bile razlog za zavrženje vloge, kar je še dodaten dokaz, da je bila 37. stran pripravljena po prejemu sklepa o zavrženju vloge, torej naknadno in za potrebe sodnega postopka.

10.Da je tožnik prijavi na Javni razpis res priložil izvleček PZI dokumentacije, ki ima zgolj 35 strani, potrjuje tudi elektronsko sporočilo, ki ga je direktor družbe B., d.o.o., C. C., poslal Č. Č. (članici strokovne komisije), dne 23. 12. 2021, ob 12:11 uri. Temu elektronskemu sporočilu je arhitekt C. C. priložil izvleček PZI, ki ima 35 strani, sporočilo pa je bilo poslano na poziv članice strokovne komisije, saj je strokovna komisija pri pregledu vloge ugotovila, da je tožnik v vlogi sicer predložil projektno dokumentacijo, vendar v neustreznem merilu. Na podlagi dokumentacije v premajhnem merilu pa strokovna komisija ustrezne preverbe skladnosti projektne dokumentacije s Pravilnikom ni mogla izvesti. Zato je toženka tožnika pozvala na predložitev dokumentacije v obliki, ki je predpisana s Pravilnikom o podrobnejši vsebini dokumentacije in obrazcih, povezanih z graditvijo objektov. Zaradi obširnosti dokumentacije je bila zaprošena dokumentacija poslana v dveh ločenih elektronskih sporočilih. V dokaz svojih navedb toženka odgovoru na tožbo prilaga USB ključek z vsemi datotekami. Glede na navedeno, naknadno predložena 37. stran izvlečka PZI dokumentacije tako predstavlja nedovoljeno tožbeno novoto, ki jo sodišče pri svojem odločanju ne sme upoštevati.

11.Hkrati toženka tudi ni bila dolžna pozivati tožnika na dopolnitev vloge v smislu 67. člena ZUP, saj 47.a člen ZSV izrecno določa, da lahko ponudnik vlogo dopolnjuje oziroma spreminja do poteka razpisnega roka. Enako določbo vsebuje tudi 13. točka Javnega razpisa. Dopolnjevanje vlog oziroma poziv na odpravo pomanjkljivosti v smislu določila 67. člena ZUP tako ni bil možen, kajti vsakršna dopolnitev oziroma sprememba vloge bi bila opravljena po poteku razpisnega roka, kar je v izrecnem nasprotju z Javnim razpisom in določili ZSV.

12.Dalje v zvezi s tožbenimi navedbami o neenaki obravnavi toženka izpostavlja, da Dom upokojencev ... predstavlja javni zavod v lasti Republike Slovenije. Ne gre za koncesionarja, niti mu ni bila za obratovanje enote doma ... podeljena koncesija. Navedbe, da je ostalim koncesionarjem v preteklosti na podlagi istega dejanskega stanja bila podeljena koncesija, so zgolj pavšalne in brez vsakršne obrazložitve. V zvezi s stanjem Doma upokojencev ... - enota ... pa tožnik zamolči, da so bile v domu ob pregledu komisije za ugotavljanje minimalnih tehničnih zahtev izvajalcev socialnovarstvenih storitev ugotovljene nepravilnosti, zato prizidek Doma starejših občanov ... do danes ni dobil pozitivnega mnenja, podano pa je bilo tudi naznanilo suma storitve kaznivega dejanja. Posledično ne držijo navedbe, da toženka enake položaje obravnava neenako oziroma da krši ustavno zagotovljeno načelo enakosti pred zakonom.

13.V zvezi z navedbami tožnika o negativnih posledicah in škodi, nastali v zvezi z izdajo izpodbijane odločbe, pa toženka ugotavlja, da tožnik ne uveljavlja odškodninskega zahtevka, zato so tovrstne navedbe nerelevantne. Glede na vse navedeno predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno v celoti zavrne.

Nadaljnje navedbe strank

14.Tožnik je v pripravljalni vlogi prerekal navedbe toženke iz odgovora na tožbo, vezano na predložitev 37. strani PZI pa navajal, da je dne 1. 10. 2021 s priporočeno poštno pošiljko oddal prijavo, ki je vsebovala vso potrebno in ustrezno dokumentacijo, vključno z obrazložitvijo na 37. strani. Tožnik je s pomočjo arhitekta C. C., ki je pripravil navedeni del dokumentacije (grafični del in del z obrazložitvijo), opravil analizo elektronskega dokumenta in njegovega nastanka, pri čemer je dokument, ki je vseboval obrazložitev na 37. strani, ki jo je tožnik priložil k tožbi in je že bila priložena k prijavi na razpis, nastal dne 1. 10. 2021 ob 8:12 uri. Navedeno pomeni, da je dokument nastal pred tem, ko je tožnik s priporočeno poštno pošiljko na Ministrstvo posredoval in poslal prijavo na Javni razpis in k prijavi priložil vse ustrezne dokumente. Dokument oziroma 37. stran PZI je namreč s strani C. C. po podatkih, s katerimi razpolaga tožnik, nastal na podlagi poziva in priporočila gospe D. D. (predhodna direktorica Doma upokojencev ...), ki je na podlagi proučitve pripravljenega grafičnega dela arhitektu priporočila, da pripravi še alternativni del, ki bo neposredno vseboval tudi izpolnjene pogoje po samem Pravilniku. Prijava na Javni razpis je bila vložena na pošti v ..., na ta dan pa je vso dokumentacijo pregledal tudi župan občine ..., gospod E. E. Ker gre za izredno pomemben projekt za lokalno skupnost in samo občino ..., je župan projekt aktivno spremljal in sodeloval pri sami prijavi na razpis, pri čemer je, po podatkih tožnika, na dan oddaje prijave tudi sam pregledal pripravljeno dokumentacijo in bo vedel potrditi, da je PZI izvleček dokumentacije nesporno vseboval tudi 37. stran. Posledično je popolnoma nelogična razlaga, da toženka te 37. strani dokumentacije naj ne bi dobila. Očitno je toženka tista, ki za namene postopka pred sodiščem neresnično zatrjuje, da v fizični obliki ni prejela 37. strani, saj je ugotovila, da je pri zavrženju vloge storila nedopustno napako, ki se odraža na enormni škodi nastali lokalni skupnosti ter ljudem v lokalni skupnosti. Tudi v zvezi z navedbami toženke o posredovanju dokumentacije v elektronski obliki je toženka posredovala nepopolno dejansko stanje. V zvezi s tem tožnik izpostavlja, da je s strani toženke prejel poziv z dne 7. 12. 2021, iz katerega izhaja, da mora predložiti dokumentacijo v ustrezni obliki oziroma ustreznem formatu. Tožnik je nato toženki že dne 14. 12. 2021 s pomočjo aplikacije WeTransfer poslal in posredoval celotno dokumentacijo skupaj s samo obrazložitvijo. Ker je očitno, da toženka tega elektronskega sporočila ni odprla, datotek ni shranila in je povezava dne 21. 12. 2021 pretekla, je s strani toženke, natančneje s strani Č. Č., družba B., d.o.o. prejela elektronsko sporočilo, s katerim se jo naproša, da posreduje projektno dokumentacijo še enkrat na njihov e-naslov. Takrat pa je projektant, po informacijah, ki jih je zbral tožnik, v resnici toženki posredoval zgolj grafični del projektne dokumentacije, ki pa obrazložitve ne vsebuje. Tem dokumentom, ki so bili torej poslani dne 23. 12. 2021, v resnici ni bil priložen noben del preostale dokumentacije, ki je bil posredovan po pošti dne 1. 10. 2021 in po WeTransferju na podlagi poziva, ki ga je prejel tožnik.

15.Ob tem tožnik izpostavlja še, da elektronskega sporočila z dne 23. 12. 2021, ki ga je C. C. posredovala, sploh ni prejel. Iz elektronskega sporočila, ki ga je v odgovoru na tožbo predložila toženka, je namreč nedvoumno razvidno, da je bilo elektronsko sporočilo posredovano na elektronska naslova .... in ...... Projektant B., d.o.o. je bil podizvajalec družbe F., d.o.o., pri čemer tožnik, ki je vlagatelj zahtevka za koncesijo, s samim podizvajalcem družbe F., d.o.o. nima prav nič. Zagotovo je, da podizvajalec ni pooblaščen samostojno sprejemati nobenih pozivov ali prošenj Ministrstva, niti ni pooblaščen samostojno komunicirati oziroma posredovati nobenih dokumentov brez navodila tožnika. Toženka je na tožnika naslovila le poziv z dne 7. 12. 2021, tožnik pa je nato projektantu naročil, da toženki preko varnega načina posreduje vso dokumentacijo v ustreznem formatu in merilu, kar je projektant, družba B., d.o.o. tudi storil dne 14. 12. 2021, ko je toženki vso ustrezno dokumentacijo posredoval s pomočjo aplikacije WeTransfer. Ker pa je toženka bila neskrbna in predmetnega elektronskega sporočila ni uspela odpreti v roku enega tedna, je povezava dne 21. 12. 2021 pretekla, zaradi česar se je toženka očitno obrnila neposredno na družbo B., d.o.o., da naj ji posreduje določene dokumente kar po elektronski pošti (za kar pa tožnik sploh ni vedel). Toženka pa sedaj, ker se zaveda, da je sama storila napako pri preučitvi dokumentacije, izkorišča položaj, ko mora tožnik dokazovati, da je dejansko vsa ustrezna dokumentacija skupaj z obrazložitvijo bila posredovana, in sicer tako po pošti 1. 10. 2021, kot tudi s pomočjo aplikacije WeTransfer dne 14. 12. 2021. Navedbe o tem, da je tožnik 37. stran PZI dokumentacije predložil šele v sodnem postopku in za potrebe sodnega postopka se tako v celoti izkažejo za neutemeljene.

16.Toženka je nadaljnje navedbe tožnika prerekala in vztrajala pri navedbah odgovora na tožbo.

Izvedba glavne obravnave

17.Sodišče je v zadevi odločilo po opravljenem naroku za glavno obravnavo dne 21. 1. 2025, na katero je pristopil pooblaščenec tožnika in toženka (prvi odstavek 51. člena ZUS-1). Tožnik osebno oziroma njegov zakonit zastopnik na narok za glavno obravnavo ni pristopil.

Dokazni sklep

18.Sodišče je v dokaznem postopku vpogledalo v Javni razpis za podelitev koncesij za opravljanje institucionalnega varstva v domovih za starejše, Ur. l. RS št. 100, 24. 6. 2021 (dokaz A2), sklep Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti št. 01442-23/2021/7 z dne 31. 1. 2022 (dokaz A3), vloga PZI_25.73.20 (37 strani, z grafičnimi prikazi, dokaz A4), potrdilo iz sistema "we transfer" z dne 14. 12. 2021 (dokaz A5), poziv za izjavo priče (dokaz A6), pisno izjavo E. E., skupaj s ftc. osebnega dokumenta (list. št. 51-52 spisa, dokaz A7), pisno izjavo D. D. (list. št. 55 spisa), USB ključek ter vse listine upravnega in sodnega spisa. Prav tako je sodišče zaslišalo priče E. E., C. C., D. D. in Č. Č. Zaslišanje tožnika oziroma njegovega zakonitega zastopnika ni bilo izvedeno, saj ta na narok za glavno obravnavo ni pristopil, svojega izostanka ni opravičil, tudi sicer pa pooblaščenec tožnika na tem dokaznem predlogu ni vztrajal (zapisnik naroka glavne obravnave z dne 21. 1. 2025, str. 3). Ni pa sodišče v okviru dokaznega postopka zaslišalo priče G. G., zaslišanje katere je predlagal tožnik, saj po presoji sodišča priča o dejstvih, relevantnih za sprejem odločitve sodišča, ne bi vedela izpovedati ničesar, izvedba tega dokaza pa tako ne bi z ničemer pripomogla k razjasnitvi zadevi in odločitvi sodišča ter kot takšna ne bi bila skladna niti z načelom ekonomičnosti in smotrnosti postopka.

19.Sodišče je kot nepotrebna za razsojo zavrnilo tudi dokazna predloga tožnika po pritegnitvi izvedenca gradbeno arhitekturne stroke in izvedenca s področja računalništva (programska oprema oziroma drugo ustrezno področje iz računalništva). Pritegnitev izvedenca gradbeno arhitekturne stroke je tožnik predlagal zato, da bi izvedenec podal mnenje, iz česa je lahko sestavljena in kaj vsebuje PZI dokumentacija ter za podajo mnenja o tem, kateri izmed variantnih načinov projektne dokumentacije je ustrezal določilom Pravilnika. Vprašanje, iz česa je (na splošno) sestavljena PZI dokumentacija (ali iz grafičnega dela ali tudi iz obrazložitve) po presoji sodišča za odločitev ni relevantno: za odločitev v sporni zadevi je namreč bistvenega pomena zgolj in samo vprašanje vsebine PZI dokumentacije iz vloge tožnika, to pa spada v okvir dokaznega postopka in ne more biti predmet izvedenskega mnenja. Vprašanje skladnosti variant s Pravilnikom predstavlja pravno vprašanje, ki je v domeni sodišča in nanj sodni izvedenec ne more odgovarjati. Dokazni predlog po pritegnitvi izvedenca gradbeno arhitekturne stroke je po presoji sodišča za odločitev v zadevi zato nepotreben, zato ga je sodišče zavrnilo. Nepotreben je po presoji sodišča tudi dokazni predlog po pritegnitvi izvedenca s področja računalništva, ki naj bi pregledal računalnik, trdi disk in vse ustrezne elemente, ki se nahajajo v osebnem računalniku arhitekta in podal izvid in mnenje o časovnem nastanku in sestavi dokumenta, ki vsebuje obrazložitev, ki je priložena PZI dokumentaciji priloženi prijavi na Javni razpis. Za presojo sodišča v obravnavani zadevi je odločilno, katera dokumentacija je bila priložena vlogi za Javni razpis in ne kdaj je dokument z obrazložitvijo nastal: četudi je ta nastal pred oddajo vloge na Javni razpis, to avtomatično ne pomeni, da je bil takšen na Javni razpis tudi oddan. Katera dokumentacija in v kakšnem obsegu je bila oddana na Javni razpis pa je, kot že obrazloženo, stvar dokaznega postopka kot izhaja iz listinskih dokazil in izpovedb prič, ne pa stvar izvedenskega mnenja o časovnem nastanku in sestavi dokumenta, ki vsebuje obrazložitev. Tudi ta dokazni predlog je po presoji sodišča tako nepotreben, zato ga je sodišče zavrnilo.

Sodna presoja

20.Po presoji vsakega dokaza posebej, vseh dokazov skupaj in dokaznega postopka kot celota sodišče zaključuje, da tožba tožnika ni utemeljena, kot obrazloženo v nadaljevanju.

21.Pri presoji izpodbijane odločbe sodišče izpodbijani akt preizkusi v mejah navedb oziroma razlogov, ki so navedeni v tožbi (prvi odstavek 40. člena ZUS-1), hkrati pa je dolžno paziti na zakonitost izdane odločbe in pravilno uporabo procesnih ter materialnih določb zakona, pri čemer mora že po uradni dolžnosti preveriti vsebino izreka in obrazložitev odločbe, ali se jo da preizkusiti (tretji odstavek 27. člena ZUS-1).

22.Predmet sodne presoje v predmetni zadevi je odločitev toženke o zavrženju vloge tožnika za podelitev koncesije za opravljanje institucionalnega varstva v domovih za starejše. Toženka je zavrženje vloge po 47.b členu ZSV utemeljila na ugotovitvi, da ponudnik ne izpolnjuje prostorskih pogojev predpisanih s Pravilnikom o minimalnih tehničnih pogojih za izvajanje socialnovarstvenih storitev (v nadaljevanju Pravilnik). Med strankama postopka ni sporno, da je tožnik z vlogo oddano dne 1. 10. 2021 kandidiral na Javnem razpisu za podelitev koncesije za opravljanje institucionalnega varstva v domovih za starejše. Stranki soglašata, da je bila vloga pravočasna in formalno popolna, tožnik pa je vlogi priložil projektno dokumentacijo za nameravano gradnjo (dom za starejše občane ...), v kateri so imele posamezne sobe dostop do pripadajočih kopalnic predviden iz večnamenskega prostora (2 sobi v pritličju objekta D, 2 sobi v pritličju objekta E, 2 sobi v pritličju objekta F, 3 sobe v prvem nadstropju objekta A ter 4 sobe v drugem nadstropju objekta A), 6 negovalnih kopalnic je imelo tlorisno površino 12,30 m2 (negovalne kopalnice v pritličju objektov B, D, E in F, negovalna kopalnica v prvem nadstropju objekta B ter negovalna kopalnica v drugem nadstropju objekta B), 1 negovalna kopalnica (negovalna kopalnica v prvem nadstropju objekta A) pa je imela predvideno tlorisno površino 10,80 m2. Med strankama tudi ni sporna vsebina Javnega razpisa ter dejstvo, da je po oddaji vloge na Javni razpis, toženka tožnika pozvala na predložitev projektne dokumentacije v ustreznem formatu/merilu, tožnik oziroma arhitekt C. C. pa je takšno dokumentacijo posredoval dvakrat: prvič preko sistema "WeTransfer" (te dokumentacije toženka ni prevzela) in drugič po elektronski pošti na elektronski naslov članice strokovne komisije gospe Č. Č.

23.Med strankama postopka pa ostaja sporna vsebina PZI dokumentacije priložene vlogi na Javni razpis oziroma PZI dokumentacije naknadno posredovane toženki: tožnik namreč zatrjuje, da je imela predložena PZI dokumentacija 37 strani, pri čemer je 37. stran vsebovala obrazložitev variantnega načina izdelave sanitarij v sobah in velikosti negovalnih kopalnic, medtem ko toženka zatrjuje, da je prejela PZI dokumentacijo s 35. stranmi, brez prazne 36. strani in obrazložitve vsebovane na 37. strani, tudi sicer pa iz PZI dokumentacije ne izhaja, da bi bili dostopi do sanitarij in velikost kopalnic predvidene kot variantni način. Prav tako je med strankama sporno, ali bi toženka tožnika morala pozvati na dopolnitev vloge po 67. členu ZUP, tožnik pa oporeka tudi nepravilno poslanemu pozivu za predložitev dokumentacije v ustreznem merilu.

24.V postopkih podeljevanja koncesij so po ustaljeni upravno-sodni praksi predmet sodne presoje materialni in procesni vidiki spora, saj gre v razpisnem postopku, kot je obravnavani, za javnopravno stvar, ne pa za odločanje o pravici tožnika, kar je sicer značilnost upravne zadeve. Toženka je namreč v postopku ocenjevala popolnost vlog prijaviteljev na razpis, pri čemer je odločala enostransko oziroma v skladu s pogoji razpisa, ki jih je sama pripravila. To pa ne pomeni, da bo na razpisu vsak od prijavljenih s svojim projektom tudi uspel, saj ne gre pravico, ki bi bila prijavitelju vnaprej zagotovljena. Javni razpis in izbira koncesionarja sta tudi v funkciji varovanja enakih možnosti ponudnikov iz 14. člena Ustave RS, da konkurirajo za opravljanje koncesionarske dejavnosti, kar ponudnikom predstavlja tudi uresničevanje gospodarske pobude v skladu z javno koristjo iz 74. člena Ustave RS. Po drugi strani pa je narava odločanja o izbiri koncesionarja na javnem razpisu v pretežni meri strokovno-tehnična, pri opredeljevanju glede teh vprašanj pa je sodna presoja zadržana v tem smislu, da je pristojnemu organu puščeno določeno polje proste presoje.

25.Skladno s petim odstavkom 44. člena ZSV se koncesija za opravljanje javne službe podeli na javnem razpisu. Besedilo objave javnega razpisa mora vsebovati: -navedbo, da se koncesija podeljuje v skladu s tem zakonom in predpisom iz 48. člena tega zakona; - storitve, ki so predmet koncesije; - obseg posamezne storitve; -predvideni začetek izvajanja storitve in čas trajanja koncesije; - krajevno območje, za katerega se razpisuje koncesija za izvajanje določene storitve; - navedbo obsega ali števila koncesij, ki se podelijo na javnem razpisu za posamezno krajevno območje; -uporabnike storitve, za katere se razpisuje koncesija; - navedbo, da se delovna razmerja zaposlenih ureja v skladu s kolektivnimi pogodbami, zakoni in drugimi akti, ki veljajo za zaposlene v javnih zavodih s področja socialnega varstva; - vrste dokazil o izpolnjevanju predpisanih pogojev in o sposobnosti za izvajanje storitev, ki so predmet koncesije; - rok za prijavo na javni razpis; - kriterije in merila za izbiro med ponudbami; - organ, ki bo odločil o podelitvi koncesije in organ, ki je pooblaščen za sklenitev koncesijske pogodbe; - odgovorno osebo za dajanje informacij v času objave javnega razpisa; - druge podatke, pomembne za določitev in izvajanje storitve (prvi odstavek 46. člena ZSV). V razpisni dokumentaciji morajo biti navedeni vsi podatki, ki bodo omogočili ponudniku izdelati popolno vlogo (tretji odstavek istega člena). Za pregled in presojo prispelih ponudb imenuje organ, pristojen za podelitev koncesije, najmanj tričlansko strokovno komisijo (prvi odstavek 47. člena ZSV). Vsaj en član komisije za koncesije mora biti zaposlen pri navedenem organu (drugi odstavek 47. člena ZSV). Ponudnik lahko vlogo dopolnjuje oziroma spreminja do preteka razpisnega roka (prvi odstavek 47.a člena ZSV). Ponudnik do poteka razpisnega roka nima pravice vpogledati vloge drugih ponudnikov na istem razpisu. Ponudba, ki je prispela k organu, pristojnem za podelitev koncesije, po preteku razpisnega roka, je prepozna (tretji odstavek 47.a člena ZSV). Do poteka razpisnega roka lahko ponudnik sodeluje v postopku le s tem, da na način, določen v razpisu in razpisni dokumentaciji, predloži ponudbo (četrti odstavek 47.a člena ZSV). Komisija za koncesije odpre prispele ponudbe v roku 30 dni po preteku roka za prijavo na javni razpis. Za vsako ponudbo komisija za koncesije ugotovi, ali je pravočasna, ali jo je podal ponudnik, ki izpolnjuje predpisane pogoje, ali je ponudba podana za v razpisu določeno krajevno območje izvajanja določene vrste storitve in ali je popolna glede na besedilo javnega razpisa. Ponudbe, ki niso pravočasne, ali niso popolne, ali ponudba ni podana za v razpisu določeno krajevno območje izvajanja določene vrste storitve, ali je ni podal ponudnik, ki izpolnjuje predpisane pogoje, s sklepom zavrže organ, pristojen za podelitev koncesije (prvi, tretji in četrti odstavek 47.b člena ZSV).

26.11. točka Javnega razpisa je med pogoji, ki jih mora izpolnjevati ponudnik, določala, da mora ponudnik izpolnjevati pogoje glede prostorov, opreme, kadrov in druge pogoje, kot jih določajo zakon in na njegovi podlagi izdani izvršilni predpisi za opravljanje storitve, za katero se razpisuje koncesija (2. točka). V tem oziru je bilo ob upoštevanju točke 12.9 Javnega razpisa potrebno priložiti projektno dokumentacijo za nameravano gradnjo ali nedokončan objekt oziroma prostore, iz katere je razvidno izpolnjevanje minimalnih tehničnih pogojev za izvajanje socialnovarstvene storitve (najmanj idejna zasnova, skladna z veljavno zakonodajo in investicijski program ali projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja - tlorisi in prerez arhitekture z vrisano razporeditvijo predvidene opreme).

27.V času izdaje izpodbijanega sklepa je Pravilnik o minimalnih tehničnih zahtevah za izvajalce socialnovarstvenih storitev (Pravilnik) določal, da so bivalni prostori doma starejših občanov in posebnega socialnega varstvenega zavoda oblikovani v bivalnih enotah in enotah za stanovalce z demenco in sorodnimi stanji. Bivalna enota zajema največ 20 stanovalcev v enoposteljnih in dvoposteljnih sobah, ki morajo biti opremljene s sanitarijami. Bivalna enota ima še večnamenski prostor s čajno kuhinjo, negovalno kopalnico, shrambo za čisto perilo in prostor za čistila ter umazano perilo (prvi in drugi odstavek 32. člena Pravilnika). Sobe v posameznih enotah domova za starejše občane morajo imeti te najmanjše površine: - enoposteljna soba 17,5 m2 (14 m2 + 3,5 m2 sanitarije); - dvoposteljna soba 21,5 m2 (18 m2 + 3,5 m2 sanitarije) (šesti odstavek 32. člena Pravilnika). V 36. členu Pravilnika je natančneje predpisana oprema sanitarij v sobi. Navedeno določilo Pravilnika je po presoji sodišča jasno in nedvoumno, zato ga je potrebno razlagati tako kot se glasi (jezikovna razlaga): sanitarije v velikosti najmanj 3,5 m2 morajo biti v sobi, torej imeti vhod (bodisi da se vrata odpirajo navzven ali da so drsna, tretji odstavek 36. člena Pravilnik) v sobi, v kateri živi en oziroma dva oskrbovanca. Besedilo te minimalne tehnične zahteve ne dopušča drugačne razlage, s tem pa se posredno strinja tudi tožnik, saj v postopku vsebini te tehnične zahteve ni oporekal (iz njegovih navedb izhaja le, da je predvidel dva variantna načina: enega skladnega s Pravilnikom in drugega, skladnega s potrebami in željami v praksi).

28.34. člen Pravilnika nadalje določa, da mora vsaka bivalna enota stanovalcev imeti negovalno kopalnico z najmanjšo površino 14 m2, vgrajena oprema kopalnice pa mora vključevati kopalno kad v specialni izvedbi, dostopno s treh strani; konzolni umivalnik; prho brez kadi v nivoju tlaka in straniščno školjko. Tudi to določilo tehnične zahteve je v minimalno predpisani kvadraturi negovalne kopalnice in njeni opremi jasno in nedvoumno: manjša površina od 14 m2 s predpisanim standardom ni predvidena.

29.Glede na to, da mora, kot zgoraj obrazloženo, ponudnik, ki kandidira na Javnem razpisu, izpolnjevati prostorske pogoje predpisane v okviru minimalnih tehničnih zahtev za izvajalce socialnovarstvenih storitev, bo te izpolnjeval tisti ponudnik, katerega obstoječi prostori oziroma prostori predvideni za gradnjo bodo izpolnjevali zgoraj obrazložene zahteve glede sanitarij v sobi in velikosti negovalnih kopalnic.

29.Glede na to, da mora, kot zgoraj obrazloženo, ponudnik, ki kandidira na Javnem razpisu, izpolnjevati prostorske pogoje predpisane v okviru minimalnih tehničnih zahtev za izvajalce socialnovarstvenih storitev, bo te izpolnjeval tisti ponudnik, katerega obstoječi prostori oziroma prostori predvideni za gradnjo bodo izpolnjevali<sup>2</sup> zgoraj obrazložene zahteve glede sanitarij v sobi in velikosti negovalnih kopalnic.

30.Glede na to, da je v predmetni zadevi toženka vlogo tožnika zavrgla zaradi neizpolnjevanja zgoraj obrazloženih dveh pogojev (pogoja sanitarij in pogoja negovalnih kopalnic), kar je za tožnika sporno, je sodišče v dokaznem postopku presojalo, ali je toženka pravilno in popolno ugotovila dejansko stanje ((ne)izpolnjevanje minimalnih tehničnih zahtev). Pri presoji navedenega se je sodišče oprlo na listinske dokaze, zlasti vlogo tožnika poslano na Javni razpis (toženka je na naroku za glavno obravnavo dne 21. 1. 2025 vlogo predložila tudi v originalu, ta pa je identična vlogi v upravnem spisu) in dokaze o medsebojni komunikaciji med strankama (elektronsko sporočilo z dne 23. 12. 2021 s prilogami, poziv z dne 7. 12. 2021 in obvestilo "WeTransferja") ter jim v celoti sledilo; listinski dokazi namreč prikazujejo objektivno dejansko stanje, saj niso podvrženi časovni oddaljenosti dogodka ali interesu uspeti v pravdi, zato predstavljajo zanesljiva in prepričljiva dokazna sredstva, sodišče pa jih zato povzema.

31.Tako iz vloge tožnika oddane na Javni razpis, ki jo je toženka na naroku za glavno obravnavo priložila v originalu, izhaja, da ima projektna dokumentacija 35 strani; v tekstualnem delu projektne dokumentacije variantni način oziroma možnost dveh različnih izvedb velikosti negovalnih kopalnic in dostopa do sanitarij ni omenjen, prav tako v vlogi ni prazne 36. strani in obrazložitve vsebovane na 37. strani. Je pa iz seznama prostorov in njihovih kvadratur razvidno, da imajo skupne (negovalne) kopalnice velikosti 12,30 m2, ena negovalna kopalnica pa velikost 10,80 m2. Vsebina projektne dokumentacije v vlogi, je enaka fotokopiji vloge, ki se nahaja v upravnem spisu, priča E. E., ki je sam neposredno sodeloval pri pripravi in oddaji vloge, pa je v okviru svojega zaslišanja ob vpogledu v original vloge potrdil, da je ta vloga tista, ki je bila posredovana toženki, saj običajno vloge pošiljajo v kuverti kot se nahaja pri originalu vloge. Hkrati je vsebina vloge oziroma zlasti PZI dokumentacije identična vsebini vloge, ki jo je arhitekt C. C. v dveh elektronskih sporočilih posredoval Č. Č. po elektronskem naslovu: toženka je vsebino elektronskih sporočil sodišču predložila na USB ključku, sodišče pa po vpogledu v elektronska sporočila s prilogami ugotavlja, da je vsebina PZI dokumentacije (kljub minimalno drugačnemu poimenovanju) po vsebini identična PZI dokumentaciji priloženi vlogi za prijavo na Javni razpis (torej PZI dokumentacija s 35. stranmi, brez omembe obrazložitve variantnih načinov za negovalne kopalnice in dostope do sanitarij).

32.S temi listinskimi dokazili je v celoti skladna tudi izpovedba priče Č. Č. Njeni prepričljivi in jasni izpovedbi je sodišče v celoti sledilo, saj je priča v okviru svojega zaslišanja pojasnila dogajanje, kot ga je sama neposredno zaznala pri svojem delu, njena izpovedba pa je v celoti skladna z listinskimi dokazili. Tako je priča v okviru svojega zaslišanja pojasnila, da je bila kot članica strokovne komisije zadolžena za pregled tehnične dokumentacije, torej za pregled ali so projekti skladni s Pravilnikom. Dokumentacija, ki so jo dobili od tožnika, je bila neberljiva, zato so stranko pozvali, da pošlje dokumentacijo v elektronski obliki, kjer se je dalo povečati in natančno pogledati skladnost s Pravilnikom. Po pregledu je bila ugotovljena neskladnost predvsem v dostopih v kopalnico s hodnikov, saj 36. člen Pravilnika določa, da je kopalnica v sobi uporabnika, ter v premajhnih površinah negovalnih kopalnic, saj je bila večina velikih le nekaj čez 12 m2, ena pa komaj 10,8 m2. Ker so ugotovili, da vloga ne izpolnjuje pogoja, ki je bil predviden v točki 12.9 Javnega razpisa, so vlogo zavrgli. V PZI dokumentaciji ni bilo predvidenih več opcij. Pri tem sicer ni vedela izpovedati koliko strani je imela PZI dokumentacija, je pa, ko je prejela elektronsko varianto, preverila, ali je ta skladna z oddano vlogo v fizični obliki. Vlogi sta bili enaki. Variantnega načina prikaza ni bilo niti v grafičnem delu.

33.Priča E. E., župan občine ..., ki je sam neposredno sodeloval pri pripravi vloge na Javni razpis ter iskal investitorja, ker ni mogel ustanoviti zavoda, je v okviru svoje izpovedbe sicer izpovedal nasprotno, in sicer, da je pred oddajo vloge sam neposredno preveril, ali PZI dokumentacija vsebuje obrazložitev, da je možnih več variant, saj so to pred oddajo vloge na Javni razpis razpravljali z gospo D. D., vendar sodišče njegove izpovedbe, v kolikor je ta drugačna od dejanskega stanja, ki izhaja iz listinske dokumentacije, ne povzema: priča je bila, kot to izhaja iz njegove izpovedbe, sama osebno vpletena v pripravo dokumentacije in sam projekt, zaradi česar gre po oceni sodišča vsaj v določeni meri za osebo, zainteresirano za izzid predmetnega sodnega postopka, njegova izpovedba pa tako ne more omajati ugotovitev, ki izhajajo iz drugih, zanesljivejših dokazov (zlasti listinske dokumentacije) in dokaznega postopka kot celota.

34.Glede okoliščine, da je obrazložitev na 37. strani bila vsebovana že v osnovni vlogi oziroma prijavi za Javni razpis sodišče tudi ni poklonilo vere priči C. C., arhitektu, ki je pripravil PZI dokumentacijo. Ta je sicer v svoji izpovedbi pojasnil, da so bile variante, zaradi tega, ker sam meni, da so zahteve predvidene v Pravilniku, zastarele, predvidene v PZI dokumentaciji pred oddajo na Javni razpis, vendar pa sodišče temu ni sledilo, saj njegove izpovedbe listinski dokazi ne potrjujejo, prav tako gre po oceni sodišča tudi pri njem za osebo, ki je vsaj delno zainteresirana za izzid predmetnega sodnega postopka. Sicer pa je priča v svoji izpovedbi pojasnila, da je Č. Č. po pomoti posredovala prvotno, starejšo verzijo PZI dokumentacije. Glede na izpovedbo Č. Č., ki ji je sodišče sledilo, da sta bili vloga v fizični in elektronski obliki identični, pa sodišče presoja, da to dejstvo še dodatno potrjuje, da PZI dokumentacija oddana dne 1. 10. 2021 ni imela več kot 35. strani.

35.V okviru svojega zaslišanja je priča C. C. pojasnil še, da so bile variante izdelane tudi v grafičnem delu, kajti tlorisi sob so bili izdelani v varianti (tlorisi sob so vsebovali obe opciji). Čeprav tekom postopka tožnik navedenega dejstva ni zatrjeval (nikoli ni zatrjeval, da so variante predvidene v grafičnem delu; bistvo njegovih navedb je, da možnost opcij izhaja iz 37. strani PZI dokumentacije), izpovedba priče pa ne more nadomestiti trditvene podlage v tem oziru, sodišče, glede na obseg presoje po uradni dolžnosti, dodaja še, da variantni način dostopa do sob in variantni način velikosti negovalnih kopalnic v vlogi oddani na Javni razpis po presoji sodišča v grafičnem delu ni bil predviden: različne velikosti negovalnih kopalnic iz PZI dokumentacije sploh ne izhajajo, saj v PZI dokumentaciji sodišče ni našlo izrisanih različnih velikosti negovalnih kopalnic (niti na enem skupnem listu ali dveh različnih), le-teh pa sodišče ni našlo niti v elektronsko poslani projektni dokumentaciji (USB ključek), ki omogoča povečanje posameznih prostorov. Navsezadnje le teh ni našel niti arhitekt C. C., čeprav je zatrjeval, da sta varianti negovalnih kopalnic izrisani na dveh različnih straneh. Enako velja za sobe: za primere sob, za katere je priča C. C. zatrjeval, da gre za prikaz dveh variant sobe, sodišče ugotavlja, da navedeno ne drži; povečani izseki sob prikazujejo dve različni sobi (in ne dve varianti iste sobe), kar je po presoji sodišča jasno razvidno iz same postavitve sob (če bi šlo za isto sobo, bi bila postavitev sob identična, sedaj je zrcalna) in poteka zidov sob in izmer, iz katerih izhaja, da je arhitekt prikazal povečan tloris več sob posameznega nadstropja, poleg tega pa je po presoji sodišča življenjsko izkustveno nerazumljivo in nelogično, da bi na enem samem listu, drugega ob drugem, arhitekt predvidel različno varianto iste sobe, pri tem pa tega ne bi izrisal ločeno (na isti ali drugi strani) ali vsaj zavedel v tabeli ali v opombi. Da gre za izsek več sob pokaže tudi primerjava med postavitvijo celotnega nadstropja in izsekom sob: po poteku zidov, oken, prostorov, vse primerjano s celotno postavitvijo posameznega nivoja, gre po presoji sodišča v izseku dejansko za prikazdveh (ali celo treh) sob, ne pa za prikaz več variant iste sobe. Temu je v svoji izpovedbi pritrdila tudi priča Č. Č. Sodišče zato v tem oziru izpovedbi priče C. C. ni poklonilo vere in mu ni sledilo ter po izvedenem dokaznem postopku zaključuje, da v grafičnem delu variantni način sob ni bil predviden.

36.D. D. o tem, kakšna je bila vsebina vloge v času oddaje na Javni razpis ni vedela izpovedati ničesar, saj je izpovedala, da vloge neposredno pred oddajo na Javni razpis ni videla, je pa ob predhodnem pregledu vloge opozorila, da naj poskrbijo, da bo skladna s Pravilnikom glede minimalnih tehničnih zahtev. V zvezi z variantami sobe je bila po vpogledu v PZI dokumentacijo priča mnenja, da sta prikazani dve varianti, vendar v tem oziru ni bila prepričljiva, zato sodišče njene izpovedbe v tem oziru ne povzema, saj ni skladna z drugimi, zanesljivejšimi dokazi.

37.Listinski dokazi in izpovedbe prič, ki jim je sodišče sledilo kot obrazloženo zgoraj, skupaj tvorijo zaokroženo celoto jasnega dejanskega stanja, na podlagi katerega sodišče zaključuje, da PZI dokumentacija, ki jo je tožnik oddal v vlogi na Javni razpis ni vsebovala obrazložitve na 37. strani glede variantnega dostopa, prav tako taka opcija ni bila razvidna iz grafičnega dela PZI dokumentacije (tlorisi objektov, nadstropij in sob). Iz predložene PZI dokumentacije je tako po presoji sodišča lahko toženka zaključila le, da vloga tožnika ne izpolnjuje minimalnih tehničnih pogojev glede prostorov, zaradi česar je vlogo tožnika pravilno zavrgla. Ob tem sodišče dodaja še, da četudi bi toženka oziroma sodišče sledilo stališču arhitekta o variantnem prikazu sob v povečanem izseku v grafičnem delu PZI dokumentacije, bi bil zaključek o zavrženju vloge še vedno pravilen, kajti iz PZI dokumentacije nikjer ne izhaja, da bi bile v dveh načinih oziroma variantah izrisane negovalne kopalnice, ki so predvidene v manjši velikosti od velikosti predpisane s Pravilnikom. Tožnik torej tudi v tem primeru ne bi izpolnjeval pogojev glede prostorov, zato bi tudi v tem primeru njegovo vlogo bilo potrebno zavreči. Edina PZI dokumentacija, ki vsebuje obrazložitev na 37. strani, je PZI dokumentacija, ki jo je tožbi priložil tožnik (dokaz A4), za katero pa iz dokaznega postopka izhaja, da ni enaka vsebini dokumentacije, ki jo je prejela toženka ob oddaji vloge na Javni razpis, te PZI dokumentacije pa zato sodišče ne sprejema kot verodostojne.

38.Dejstvo, da tožnik ni izkazal, da razpolaga z ustreznimi prostorskimi pogoji za podelitev koncesije je torej potrebno pripisati tožniku samemu, ne pa toženki. Med strankama tudi ne more biti sporno, da kasnejše dopolnjevanje dokumentacije ni dopustno niti po ZSV, niti na podlagi Javnega razpisa. Tako je v 13. točki Javnega razpisa, enako pa v prvem odstavku 47.a člena ZSV, izrecno navedeno, da lahko ponudniki dopolnjujejo oziroma spreminjajo ponudbo do poteka razpisnega roka, pri čemer morajo biti vse spremembe in dopolnitve ponudbe predložene v roku in na način, določen v razpisu. Vse dopolnitve ponudbe, ki jih bo koncendent prejel po preteku razpisnega roka ali ne bodo pravilno označene, pa bodo upoštevane kot prepozne. Pri tem je po presoji sodišča nerelevantno kakšna dokumentacija je bila posredovana po WeTransferju: v dokaznem postopku je sodišče ugotovilo, da je bila v vlogi na Javni razpis dne 1. 10. 2021 oddana PZI dokumentacija, ki variantnega načina ni predvidevala. Takšna vloga je identična vlogi posredovani po elektronski pošti dne 23. 12. 2021. Ker vloge po poteku roka za oddajo ni bilo več mogoče spreminjati, bi dodatna 36. in 37. stran, četudi bi bili poslani po "WeTransferju", pomenili dopolnitev oziroma spremembo oddane vloge, ki ne bi bila dopustna. Hkrati je za odločitev v zadevi nerelevantno tudi vprašanje pravilne vročitve poziva za posredovanje dokumentacije v ustreznem merilu, kot je to ugovarjal tožnik: enako kot je sodišče že obrazložilo, iz izvedenega dokaznega postopka izhaja, da je bila vlogi za prijavo na Javni razpis predložena PZI dokumentacija s 35. stranmi in brez predvidenih variant, spreminjaje vloge pa po izteku roka za oddajo vloge ni bilo več dopustno. Torej, četudi bi tožnik v sodnem postopku uspel s tožbenimi navedbami o nepravilni vročitvi poziva za posredovanje dokumentacije, navedeno z ničemer ne bi vplivalo na odločitev sodišča o vsebini vloge oddane na Javni razpis dne 1. 10. 2021. Sodišče se zato to teh tožbenih navedb ni rabilo opredeliti.

39.Toženka po presoji sodišča tudi ni bila dolžna pozvati tožnika na dopolnitev nepopolne vloge po 67. členu ZUP, kajti ravnanje po navedenem členu pride v poštev zgolj v primerih formalno nepopolnih vlog. V konkretnem primeru namreč po presoji sodišča ni šlo za nepopolno vlogo, saj je bila vloga popolna v smislu Javnega razpisa (vsebovala je vse sestavine, ki so navedene v Javnem razpisu, med drugim tudi da je priložena PZI dokumentacija idejne zasnove), temveč za popolno vlogo, iz katere ni izhajalo, da bi vlagatelj izpolnjeval minimalne tehnične pogoje glede prostorov določene v Pravilniku. Sklicevanje tožnika na dolžnost toženke ravnati po 67. členu ZUP je zato neutemeljeno.

40.Po mnenju sodišča je neutemeljen tudi ugovor tožnika, da je bil v postopku neenakopravno obravnavan. V tem oziru sodišče pritrjuje tožniku, da mora odločevalec enake primere obravnavati enako, različne pa različno, vendar pa tožnik v postopku, razen sklicevanja na ureditev v Domu upokojencev ...- enota ..., drugih konkretnih dokazov ni ponudil, zato po presoji sodišča neenake obravnave ni uspel dokazati. Dejstvo, da je bil enoti ... dovoljen delni odmik od uveljavljenih določb Pravilnika, zaradi dogovora s takratno zaposleno na Ministrstvu (kot je to izpovedala priča C. C., kar je sicer po presoji sodišča v nasprotju z vsebino kogentnih določb minimalnih tehničnih zahtev), ne pomeni, da je bil tožnik neenako obravnavan in da minimalnih tehničnih zahtev, zato da bi lahko bil uspešen na Javnem razpisu, ne rabi izpolnjevati. Navedeno bi namreč vodilo do absurdnih situacij, ko posamezniki, zaradi dogovora z odločevalci, kogentnih pravnih pravil ne bi rabili spoštovati, to pa bi povzročilo neenakost in bilo v celoti v nasprotju s pravno varnostjo in temeljnimi postulati pravne države. ZSV in Pravilnik kot izvršilni predpis sta kogentna, zato je njuna pravila potrebno spoštovati in jih upoštevati vse dokler le-ta niso spremenjena, neodvisno od tega ali ima posamezna oseba ali stroka o (ne)ustreznosti zahtev iz Pravilnika drugačno stališče.

41.Glede na vse obrazloženo, sodišče zaključuje, da je toženka dejansko stanje popolno in pravilno ugotovila in ga tudi argumentirano obrazložila, prav tako je pravilno uporabila materialno pravo. Izpodbijana odločitev o zavrženju je zato po presoji sodišča pravilna in zakonita, sodišče pa tudi ni našlo nepravilnosti, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, zato je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo in odločilo kot izhaja iz izreka.

Stroški postopka

42.Ker je sodišče tožbo zavrnilo, je odločitev o stroških oprlo na četrti odstavek 25. člena ZUS-1, po katerem vsaka stranka trpi svoje stroške, če sodišče tožbo zavrne ali zavrže. Glede na obrazloženo je odločilo kot izhaja iz točke II. izreka.

-------------------------------

1Enako Kerševan E. (ur.), Zakon o upravnem sporu (ZUS-1) s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2019, str. 266, točka 5. in 7.

2Seveda bo ponudnik moral izpolnjevati tudi vse ostale minimalne tehnične zahteve za izvajalce socialnovarstvenih storitev, ki jih predvidena Pravilnik (denimo pogoj glede strukture objekta, vertikalnih in horizontalnih komunikacij, prostorov za uresničevanje programa socialnovarstvenega varstva in pomožnih prostorov itd.), vendar slednje v obravnavani zadevi za odločitev ni pravno relevantno. Kot že obrazloženo, sta sporna pogoja vezana na sanitarije v sobah in velikost negovalnih kopalnic.

3Kovač P., Kerševan E. (ur.); Komentar Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), 1. knjiga, Ljubljana 2020, str. 460.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o splošnem upravnem postopku (1999) - ZUP - člen 67, 67/1, 47a/1, 47a/4

Zakon o socialnem varstvu (1992) - ZSV - člen 44, 44/5, 47b/1, 47b/2, 47b/4

Podzakonski akti / Vsi drugi akti

Pravilnik o koncesijah na področju socialnega varstva (2004) - člen 32, 32/2, 36, 36/1, 36/3

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.

Podobni dokumenti

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

UPRS Sodba II U 69/2022-41

ECLI:SI:UPRS:2025:II.U.69.2022.41 Upravni oddelek

Jedro

Jedro

Jedro

Izrek

Izrek

Izrek

Obrazložitev

Obrazložitev

Obrazložitev

Stroški postopka

Zveza:

Pridruženi dokumenti:*

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Začni iskati!

Links

Kontaktiraj nas