Jedro

Postopanje pobudnikov, volivcev in župana občine v zvezi s pobudo za vložitev zahteve za razpis referenduma in dajanjem podpore zahtevi za razpis referenduma urejajo določbe 47. člena ZLS.Iz navedenega člena ne izhaja, da bi zakonodajalec predvidel kakršnokoli aktivno ravnanje župana v primeru, če je bilo zaradi določenih ovir delno omejeno zbiranje podpisov. Ob predpostavki, da so v obravnavani zadevi obstajale zatrjevane ovire, ZLS županu tožene stranke torej ni nalagal dolžnosti, da (po uradni dolžnosti ali na zahtevo) za obdobje od 1. 4. do 6. 4. 2021 prekine rok za zbiranje podpisov.

Poleg tega je iz dopisa Upravne enote z dne 31. 3. 2021 razvidno, da je evidentiranje podpore volivcev nemoteno potekalo tudi od 1. 4. 2021 do 11. 4. 2021, kar napeljuje na ugotovitev, da zatrjevanih ovir, zaradi katerih bi bilo delno omejeno zbiranje podpisov, niti ni bilo. To velja še toliko bolj, ker so lahko volivci skladno s četrtim odstavkom 47. člena ZLS dali svojo podporo zahtevi za razpis referenduma tudi preko enotnega državnega portala e-Uprava s kvalificiranim elektronskim podpisom, kar med strankama ni sporno.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti stroške postopka v znesku 836,25 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

_Tožnikove trditve_

1. Tožnik je vložil tožbo po 4. členu Zakona upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Zahteval je ugotovitev sodišča, da je župan Občine ravnal v nasprotju s pravico zahtevati referendum iz 44. v zvezi z 90. členom Ustave s tem, ko 31. 3. 2021 ni odredil prekinitve teka roka za zbiranje podpisov volivcev za podporo zahtevi za razpis referenduma o Odloku o programu opremljanja stavbnih zemljišč za Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje. Poleg tega je zahteval, da mora tožena stranka zaradi ugotovljene kršitve ponovno razpisati rok za zbiranje podpisov volivcev za podporo zahtevi za razpis navedenega referenduma. Priglasil je stroške postopka.

2. Iz uvodnih tožbenih navedb je razvidno, da je tožnik pri toženi stranki 3. 7. 2020 vložil pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis navedenega referenduma. Pobudo je župan tožene stranke zavrnil s sklepom z dne 10. 7. 2020, ki ga je Upravno sodišče odpravilo s sodbo I U 1048/2020 in zadevo vrnilo v ponoven postopek. Sprejelo je namreč stališče, da mora župan najprej oceniti, ali in katera določba odloka predpisuje javno dajatev, od katere bi bilo odvisno izvrševanje proračuna.

3. Župan tožene stranke je 23. 2. 2021 izdal sklep o določitvi obrazca podpore volivca in roka za zbiranje podpisov ter ga 24. 2. 2021 objavil v uradnem občinskem glasilu. Dne 2. 3. 2021 je tožnik prejel obvestilo o določitvi roka za zbiranje podpisov volivcev za podporo zahtevi za razpis naknadnega referenduma.

4. Tožnik meni, da so se od dne 3. 3. 2021 dalje, ko je začel teči rok za zbiranje podpisov, razmere v državi bistveno spremenile. Vlada Republike Slovenije je namreč dne 28. 3. 2021 sprejela ukrepe za skoraj popolno zaprtje javnega življenja, s tem povezani odloki pa so bili objavljeni v Uradnem listu št. 47/2021 z dne 29. 3. 2021. Navedene spremenjene okoliščine po tožnikovem prepričanju terjajo, da župan tožene stranke omogoči nemoteno izvrševanje človekove pravice zahtevati referendum.

5. V nadaljevanju tožnik ob sklicevanju na 17. člen ZUS-1 pojasnjuje, da je tožena stranka lahko le občina, ki jo zastopa župan. Vendar pa je sodišče v zadevi I U 1048/2020 kot toženo stranko navedlo župana občine xx, zaradi česar je tožnik enako ravnal tudi v tej zadevi. Poleg tega meni, da je župan v postopku uveljavljanja pravice zahtevati referendum na lokalni ravni pristojen za odločanje o pobudi ter določitvi vsebine obrazca podpore in roka za zbiranje podpisov. Zato mora zaradi spremenjenih razmer sprejeti tudi potrebno odločitev zaradi varstva ustavne pravice zahtevati referendum.

6. Glede na navedeno tožnik navaja, da se obravnavani upravni spor nanaša na županovo neaktivnost, saj kljub spremenjenim razmeram in tožnikovemu pozivu z dne 30. 3. 2021 ni zaščitil uresničevanja pravice zahtevati referendum. Tožnik namreč meni, da bi moralo sprejetje odlokov imeti za posledico prekinitev roka za zbiranje podpisov podpore volivcev, saj prepreke, ki so (bile) z delnim zaprtjem države vzpostavljene v času od 1. 4. 2021 do 11. 4. 2021, bistveno omejujejo izvrševanje navedene ustavne pravice. Ob sklicevanju na četrti odstavek 46. člena Zakona o lokalni samoupravi (v nadaljevanju ZLS) pojasnjuje, da lahko volivec da podporo zahtevanemu referendumu le z osebnim podpisom na upravni enoti, na kateri se zbirajo podpisi v podporo zahtevi za razpis referenduma.

7. Tožnik trdi, da je kljub ukrepom za preprečevanje širjenja nalezljive bolezni SARS-COV-2, navedeni režim na Upravni enoti yx veljal tudi v času od 3. 3. 2021 do 31. 3. 2021, kar izhaja iz dopisa z dne 4. 3. 2021. Vendar pa se bo stanje bistveno spremenilo z dnem 1. 4. 2021, saj bo glede na pojasnila predsednika Vlade državna uprava v obdobju od 1. 4. 2021 do 11. 4. 2021 skoraj v celoti prešla na delo od doma. Zato so vse upravne enote 30. 3. 2021 na spletnih straneh objavile sporočilo javnosti, da bodo v obdobju zapore javnega življenja opravljale le nujne naloge, pri čemer se je treba za obisk upravne enote predhodno naročiti. To po tožnikovem prepričanju pomeni, da se volivec v času uradnih ur ne more prosto zglasiti zaradi osebnega podpisovanja obrazca podpore za razpis referenduma. Poleg tega naj bi bilo okrnjeno izvajanje javnega prevoza, ki deluje po počitniškem voznem redu. Tudi najvidnejši predstavniki državne oblasti naj bi pozivali prebivalce, naj v navedenem obdobju ostanejo doma.

8. Glede na navedeno se po tožnikovem prepričanju v obdobju od 1. 4. 2021 do 11. 4. 2021 zbiranje podpisov podpore volivcev ne izvršuje pod enakimi ali bistveno podobnimi pogoji, kot bi se sicer. Meni, da je treba upoštevati, da je zakonodajalec ob sprejemu 16.a člena Zakona o referendumu in ljudski iniciativi (v nadaljevanju ZRLI) ocenil, da je že obdobje poletnih počitnic med 15. julijem in 1. septembrom ter obdobje božičnih in novoletnih praznikov med 25. decembrom in 2. januarjem takšno, da v tem času ne sme teči rok za zbiranje podpisov podpore.

9. Iz nadaljnjih tožbenih navedb je še razvidno, da je tožnik z navedenimi dejstvi in predlogom, da se zbiranje podpisov podpore volivcev zadrži za čas od 1. 4. do 6. 4. 2021, ponovno pa naj začne teči od 12. 4. 2021 do 19. 4. 2021, seznanil župana tožene stranke z dopisom z dne 30. 3. 2021, takoj po objavi navedenih odlokov v Uradnem listu. Glede na navedeno tožnik ob sklicevanju na odločbo Ustavnega sodišča U-I-85/16, Up-398/16 z dne 14. 7. 2016, meni, da župan ni pravočasno (do 1. 4. 2021) ravnal aktivno v smeri zavarovanja pravice zahtevati referendum.

10. V nadaljnjih pripravljalnih vlogah tožnik ni nasprotoval trditvi, da je Upravna enota yx na svojem sedežu tudi v času od 1. 4. 2021 do 11. 4. 2021 omogočila oddajanje podpisov podpore volivcev brez predhodnega naročanja. Vendar meni, da je treba upoštevati tudi obdobje, v katerem je bil določen rok za zbiranje podpisov, takratno stanje v državi ter odzive politike in medicinske stroke v zvezi z ravnanjem v času t.i. "lockdowna". Glede na navedeno trdi, da obdobje od napovedi zaprtja države do izteka roka za zbiranje podpisov pobudniku ni omogočalo enakovrednega zbiranja podpisov podpore. Sklicuje se na pozive v javnih medijih, naj ljudje delajo od doma ter se ne družijo in hodijo po opravkih, razen če je to nujno. Navedeno stanje ponovno primerja z obdobjem od 15. julija do 1. septembra ter prazničnim časom med 25. decembrom in 2. januarjem ter navaja, "da je v času zaprtja države šlo za bistveno bolj omejevalno okolje in stanje v družbi, ki onemogoča učinkovito zbiranje podpisov podpore ter deluje povsem z namenom destimuliranja prebivalcev, da izvajajo takšne politične aktivnosti, da se združujejo, da po za lokalno oblast nepotrebnem obiskujejo upravno enoto kot organ, pristojen za vodenje evidence". Zato meni, da gre za kršitev pravice zahtevati referendum ter se s tem v zvezi sklicuje tudi na sodbo Vrhovnega sodišča Uv 10/2017-67 z dne 14. 3. 2018 in navaja, "da dejstvo, da kršitve ni mogoče numerično opredeliti, še ne pomeni, da ni upoštevna". Trdi, da je treba upoštevati, da vpliv na število zbranih podpisov pomeni, da je nepravilnost take narave, da bi lahko privedla do drugačnega končnega rezultata števila zbranih podpisov podpore. Zato meni, da je treba v primeru, ko vpliva nepravilnosti ni mogoče ugotoviti v številkah, glede na okoliščine primera in po prostem preudarku presoditi, ali bi očitana nepravilnost lahko vplivala na število zbranih podpisov podpore. Ob sklicevanju na odločbo Ustavnega sodišča U-I-191/17 z dne 25. 1. 2018 navaja, da je stvar presoje pristojnega sodišča, katere ugotovljene nepravilnosti referendumskega postopka so takšne, da so lahko vplivale ali bi lahko vplivale na število zbranih podpisov.

11. Tožnik še pojasnjuje, da je zbral več kot 2/3 podpisov podpore volivcev. Ocenjuje, da je bila zatrjevana kršitev tožene stranke takšna, da je prizadela temeljno, elementarno poštenost začetne faze referendumskega postopka, ki je po merilu razumnosti vplivala na uspeh zbiranja podpisov podpore. Ponavlja trditve, da župan tožene stranke ni prekinil roka za zbiranje podpisov podpore in da po tem, ko je bil obveščen o zaprtju države, ni ravnal v smeri zaščite ustavne pravice zahtevati referendum. Tožnik ponovno pojasnjuje, da je toženo stranko z nastalo situacijo seznanil 30. 2. 2021 ob 12.27 uri, tožena stranka pa je odgovor o delovanju Upravne enote yy prejela ob 8.49 uri naslednjega dne, vendar tožnika z njim ni seznanila. Navaja še, da župan tožene stranke ni poskrbel, da bi Upravna enota yy spremenila svojo objavo na spletni strani, da v času od 1. 4. 2021 do 11. 4. 2021 ne bo poslovala in da bo možen pristop le za urejanje nujnih upravnih zadev, pa še to le po vnaprejšnjem dogovoru. Meni, da iz navedenega obvestila ni razvidno, da je oddaja podpisa podpore volivca nujna zadeva, ki jo je mogoče opraviti brez predhodne najave. Trdi še, da je splošno znano dejstvo, da med prebivalstvom ni razširjena uporaba digitalne identitete.

12. V drugi pripravljalni vlogi je tožnik ob sklicevanju na odločbo Ustavnega sodišča U-I-2/21-28, U-I-3/21 z dne 20. 5. 2021, ponovil svoje trditve, da pravico zahtevati razpis lokalnega referenduma zagotavlja Ustava. Strinjal se je z navedbo tožene stranke, da upravne enote "le evidentirajo pravice podpore pobudi za razpisa referenduma in ne propagirajo zbiranja podpisov". Vendar opozarja, da nobeno zbiranje podpisov podpore za razpis referenduma ni potekalo v okoliščinah, kot so veljale konec marca in v začetku aprila, ko so upravne enote zahtevale najavo in določitev termina za opravo upravnih dejanj ali storitev. Ponovno opozarja, da izjema glede zbiranja podpisov ni bila navedena, zaradi česar je po njegovem prepričanju povprečen posameznik menil, da se je treba predhodno naročiti tudi za opravo te upravne storitve. Strinja se s trditvijo, da je mogoče v skladu z ZLS podporo volivcem pobudi za razpis referenduma oddati na dva načina (fizično na upravni enoti in elektronsko po svetovnem spletu). Vendar pa je po tožnikovem mnenju splošno znano, da ni veliko posameznikov, ki bi imeli varni elektronski podpis s kvalificiranim potrdilom, in da je takšna oblika poslovanja postala bistveno bolj razširjena šele junija 2021 z uveljavitvijo digitalnih potrdil o cepljenju. Trdi, da je na Ministrstvo za javno upravo poslal poizvedbo, koliko prebivalcev občine yy je 27. 3. 2021 imelo navedeno kvalificirano potrdilo. Navaja še, da iz priloge pripravljalne vloge tožene stranke ni razvidno razlikovanje glede na način podaje podpore (fizično ali elektronsko), in trdi, da je s tem v zvezi prav tako opravil poizvedbe pri Ministrstvu za javno opravo, vendar odgovora še ni dobil. _Trditve tožene stranke_

13. V odgovoru na tožbo je tožena stranka navedla, da v obravnavani zadevi ni bil opravljen upravni postopek. Tožnik je toženi stranko poslal le dopis z dne 30. 3. 2021, v katerem je predlagal podaljšanje roka za zbiranje podpisov, vendar pa je že naslednji dan, še preden je tožena stranka uspela odgovoriti, vložil obravnavano tožbo.

14. Zaradi navedenega dopisa je tožena stranka Upravno enoto yy zaprosila za pojasnilo glede izvajanja ukrepov in morebitnih ovir za zbiranje podpisov. Iz dopisa Upravne enote z dne 31. 3. 2021 je razvidno, da bo evidentiranje podpore volivcev nemoteno potekalo tudi od 1. 4. 2021 do 11. 4. 2021. Upravna enota je še poudarila, da je podpise podpore možno oddati tudi elektronsko, po sistemu e-uprave.

15. Tožena stranka meni, da je rok za zbiranje podpisov podpore za razpis referenduma določen z zakonom, ki ne predvideva možnosti njegovega podaljšanja. Poleg tega z vladnimi odloki z dne 29. 3. 2021 ni bil določen ukrep, ki bi kakorkoli posegal v postopke in pravice v zvezi z referendumi. Pojasnjuje, da je tožnik že v zadevi I U 372/2021 poskušal doseči podaljšanje roka.

16. Iz nadaljnjih navedb v odgovoru na tožbo je razvidno, da navedeni dopis z dne 30. 3. 2021 nima učinka začetka postopka, saj je tožnik v njem le predstavil svoje poglede na potek zbiranja podpisov.

17. Tožena stranka ob sklicevanju na podatke Upravne enote še pojasnjuje, da je bilo do 30. 3. 2021 potrjenih 609, do 2. 4. 2021 pa 867 podpisov. V času veljavnosti vladnih odlokov je bilo potrjenih 30 % vseh podpisov, kar po stališču tožene stranke dokazuje trditev, da vladni odloki niso vplivali na potek zbiranja podpisov.

18. V pripravljalni vlogi je tožena stranka še navedla, da je podpora volivcev stvar njihove volje in ne zaprtja države. Ob sklicevanju na podatke o oddanih podpisih trdi, da je bila več kot polovica podpisov zbranih v času zaprtja države. Meni, da ni ustrezno sklicevanje na stališča Vrhovnega sodišča v navedeni zadevi, saj je bil predmet odločanja izid zakonodajnega referenduma in ne postopek zbiranja podpisov, pri čemer referendum o občinskih odlokih kot podzakonskih predpisih, v nasprotju z zakonodajnim referendumom, ni ustavno zagotovljena pravica. Pojasnjuje še, da upravne enote na svojih spletnih straneh ne objavljajo pozivov volivcem v zvezi s podporo referendumske pobude. Meni, da je obveščanje volivcev stvar vsakega pobudnika, upravna enota pa le evidentira podpise podpore. Izpostavlja še, da je bilo 270 od skupno 955 podpisov podpore oddanih elektronsko, v času zaprtja države od 29. 3. 2021 do 7. 4. 2021 pa 485. _Presoja tožbe_ **K I. točki izreka:**

19. Tožba ni utemeljena.

20. Sodišče uvodoma ugotavlja, da tožba vsebuje ugotovitveni zahtevek in predlog, da se toženi stranki naloži ukrepe za odpravo nezakonitega stanja. Gre torej za tožbeni zahtevek na podlagi 4. člena ZUS-1, ki se nanaša na varstvo ustavne pravice zahtevati referendum, ki se nanaša tudi na presojo postopka sprejemanja občinskih predpisov. Pomembnost s tem povezane ustavne pravice do sodelovanja pri upravljanju javnih zadev (44. člena Ustave1) je Ustavno sodišče namreč že poudarilo s stališčem, da je pri presoji postopka sprejemanja občinskih predpisov pomembna tudi pravica do sodelovanja pri upravljanju javnih zadev iz 44. člena Ustave, ki nima samostojne zakonske ureditve, temveč se uresničuje v okviru zakonodaje, ki ureja lokalno samoupravo, referendum in ljudsko iniciativo ter volitve (odločba št. U-I-2/21-28, U-I-3/21-26 z dne 20. 5. 2021, 22. točka obrazložitve).

21. Po tretjem odstavku 30. člena ZUS-1 mora tožnik, ki s tožbo zahteva ugotovitev, da je bilo z dejanjem nezakonito poseženo v njegove človekove pravice, v tožbi (med drugim) navesti to dejanje, kje in kdaj je bilo storjeno ter organ ali uradno osebo, ki je to storila.

22. Glede na navedeno zakonsko izhodišče je tožnik po presoji sodišča procesno pravilno opredelil sporno dejanje. Zato lahko v vlogi tožene stranke v obravnavani zadevi nastopa le lokalna skupnost, katere organ naj bi z dejanjem nezakonito posegel v tožnikove človekove pravice,2 in ne organ sam. Ob upoštevanju zakonske opredelitve tožene stranke je sodišče štelo, da v obravnavani zadevi v tej vlogi nastopa Občina yy, ki jo zastopa njen župan (prvi odstavek 33. člena ZLS).3

23. Iz dejanskih okoliščin obravnavane zadeve je tako razvidno, da je tožnik pri toženi stranki 3. 7. 2020 vložil pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma o Odloku o programu opremljanja stavbnih zemljišč za Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu, ki ga je Občinski svet sprejel na seji 18. 6. 2020 (priloga A2 spisa). Župan tožene stranke je 23. 2. 2021 izdal sklep o določitvi obrazca podpore volivca in roka za zbiranje podpisov s številko 0070-14/2020, ki je bil objavljen v Uradnem vestniku št. 02/2021 (priloga A6 spisa). Dne 2. 3. 2021 je tožnik prejel obvestilo župana tožene stranke, da je bil za zbiranje podpisov volivcev za podporo zahtevi za razpis naknadnega referenduma določen rok od 3. 3. 2021 do 6. 4. 2021 (priloga A7 spisa). Iz dopisa Upravne enote yy z dne 4. 3. 2021 je razvidno, da za evidentiranje podpisov obrazca podpore volivca, kljub ukrepom za preprečevanje širjenja nalezljive bolezni SARS-COV-2 ni potrebna volivčeva najava ( priloga A9 spisa).

24. Vendar pa tožnik izpostavlja, da je Vlada Republike Slovenije 28. 3. 2021 sprejela več odlokov za preprečevanje širjenja nalezljive bolezni SARS-COV-2, objavljenih v Uradnem listu št. 47/2021 z dne 29. 3. 2021 (priloga A8 spisa), ki so imeli za posledico 11-dnevno zaustavitev javnega življenja. Glede na navedeno bi po tožnikovem mnenju moral biti prekinjen rok za zbiranje podpisov podpore volivcev, saj naj bi prepreke, ki so bile z delnim zaprtjem države vzpostavljene v času od 1. 4. 2021 do 11. 4. 2021, bistveno omejevale izvrševanje navedene ustavne pravice. Zato je z dopisom z dne 30. 3. 2021 pozval župana tožene stranke, naj se zbiranje podpisov podpore volivcev zadrži od 1. 4. do 6. 4. 2021 in ponovno začne teči od 12. 4. 2021 do 19. 4. 2021. Ker to ni bilo storjeno, tožnik trdi, da župan ni pravočasno (do 1. 4. 2021) ravnal aktivno v smeri zavarovanja pravice zahtevati referendum.

25. Ob upoštevanju navedenih dejanskih izhodišč je treba presoditi, ali je župan tožene stranke res opustil dolžno ravnanje in ali je bila zaradi njegove zatrjevane neaktivnosti kršena tožnikova pravica zahtevati razpis lokalnega referenduma.

26. Uresničevanje lokalne samouprave (138. člen Ustave RS), torej tudi oblike odločanja v lokalnih skupnostih, ureja ZLS. Ustavno sodišče je že sprejelo stališče, da se na podlagi 3. člena ZRLI pri lokalnih referendumih smiselno uporabljajo samo določbe III. Poglavja ZRLI („Postopek za izvedbo referenduma“) in ne določbe, ki urejajo predhodni postopek z referendumsko pobudo in zbiranje podpisov za referendumsko zahtevo.4 V obravnavani zadevi, v kateri se presoja (opustitev) ravnanje župana tožene stranke "v postopku zbiranja podpisov podpore volivcev za podporo zahtevi za razpis naknadnega referenduma", je torej treba uporabiti določbe ZLS.

27. Postopanje pobudnikov, volivcev in župana občine v zvezi s pobudo za vložitev zahteve za razpis referenduma in dajanjem podpore zahtevi za razpis referenduma urejajo določbe 47. člena ZLS. Med drugim je iz njegovega tretjega odstavka razvidno, da volivci dajejo podporo zahtevi za razpis referenduma s podpisovanjem na seznamu ali z osebnim podpisovanjem. O načinu dajanja podpore odloči župan z aktom, s katerim določi obrazec seznama ali obrazec za podporo z osebnim podpisovanjem in rok za zbiranje podpisov. Obrazca morata vsebovati jasno izraženo zahtevo za razpis referenduma. Osebno podpisovanje se izvaja na upravni enoti, na območju katere je občina, v kateri se zbirajo podpisi v podporo zahtevi za razpis referenduma. Upravna enota preveri in potrdi tudi pravilnost navedbe osebnih podatkov volivca na seznamu in njegovo volilno pravico. Glede postopka dajanja podpore zahtevi za razpis referenduma z osebnim podpisovanjem se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja referendum in ljudsko iniciativo.

28. Iz navedenega člena ne izhaja, da bi zakonodajalec predvidel kakršnokoli aktivno ravnanje župana v primeru, če je bilo zaradi določenih ovir delno omejeno zbiranje podpisov.5 Ob predpostavki, da so v obravnavani zadevi obstajale zatrjevane ovire, ZLS županu tožene stranke torej ni nalagal dolžnosti, da (po uradni dolžnosti ali na zahtevo) za obdobje od 1. 4. do 6. 4. 2021 prekine rok za zbiranje podpisov in ga podaljša za obdobje od 12. 4. 2021 do 19. 4. 2021, morebitno takšno županovo dolžnostno ravnanje pa ni razvidno niti iz odlokov Vlade z dne 28. 3. 2021 (priloga A8 spisa).

29. Na drugačno presojo ne more vplivati niti sklicevanje tožene stranke na stališča Ustavnega sodišča v zadevah U-I-85/16, Up-398/16 in U-I-191/17, ter Vrhovnega sodišča v zadevi Uv 10/2017-67, saj je iz dejanskih okoliščin navedenih zadev razvidno, da so se nanašale na referendumski postopek zakonodajnega (in ne lokalnega) referenduma. Pravilno razumevanje pojma ustaljene sodne prakse namreč pomeni, da sodišča enako razlagajo oziroma uporabljajo pravne predpise v zadevah, ki so glede bistvenih okoliščin medsebojno primerljive.6 Ustaljena sodna praksa je sestavina pravne prakse (in varnosti), ki odraža način uporabe določenih pravnih pravil pri reševanju konkretnih sporov v praksi,7 zaradi česar se je nanjo mogoče sklicevati le v primeru, če sta primerjani zadevi v dejanskem in pravnem pogledu bistveno enaki.8

30. Poleg tega je iz dopisa Upravne enote z dne 31. 3. 2021 razvidno, da je evidentiranje podpore volivcev nemoteno potekalo tudi od 1. 4. 2021 do 11. 4. 2021 (drugi list priloge B2 spisa), kar napeljuje na ugotovitev, da zatrjevanih ovir, zaradi katerih bi bilo delno omejeno zbiranje podpisov, niti ni bilo. To velja še toliko bolj, ker so lahko volivci skladno s četrtim odstavkom 47. člena ZLS dali svojo podporo zahtevi za razpis referenduma tudi preko enotnega državnega portala e-Uprava s kvalificiranim elektronskim podpisom, kar med strankama ni sporno. V zvezi s tožnikovimi trditvami, da je splošno znano, da med prebivalstvom ni razširjena uporaba digitalne identitete, pa sodišče pripominja, da pravno odločanje sodišč in drugih organov oblasti glede na zahteve zakonitega, neposrednega in poštenega sodnega postopka (22. člen Ustave), ne sme izhajati iz stališča, da so s strani tožnika zatrjevana dejstva splošno znana zgolj na podlagi njegovega prepričanja, da je takšna oblika poslovanja postala bistveno bolj razširjena šele junija 2021 z uveljavitvijo digitalnih potrdil o cepljenju.9

31. Glede na navedeno je sodišče skladno s prvim odstavkom 66. člena ZUS-1 tožbo kot neutemeljeno zavrnilo. Odločilo je na podlagi pisnih vlog in pisnih dokazov brez glavne obravnave, saj sta se stranki obravnavi pisno odpovedali (279.a člen Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).10 **K II. točki izreka:**

32. Ker je sodišče odločalo o tožbi, s katero tožnik izpodbija nezakonito dejanje organa, je o stroških postopka odločilo po določbah ZPP (prvi odstavek 25. člena ZUS-1).

33. Odločitev o stroških temelji na določbah prvega odstavka 154. člena ZPP. Ker je bila tožba zavrnjena, mora tožnik povrniti toženi stranki njene stroške.

34. Tožena stranka je tako v skladu z Odvetniško tarifo (Uradni list RS, št. 2/2015) upravičena do povrnitve: - stroškov za sestavo odgovora na tožbo v višini 500 točk (druga alineja prve točke tar. št. 30 OT), - stroškov za sestavo odgovora na zahtevo za izdajo začasne odredbe v višini 125 točk (tretja alineja druge točke tar. št. 30 OT) - stroškov za sestavo prve obrazložene vloge v višini 500 točk (prva alineja druge točke tar. št. 30 OT), - materialnih stroškov v višini 21,25 točk (tretji odstavek 11. člena OT), in - 22% DDV, kar znaša 148,50 EUR11. 35. Glede na vrednost točke (0,60 EUR) je tožena stranka upravičena do povrnitve stroškov zastopanja v znesku 687,75 EUR s pripadajočim DDV v znesku 148,50 EUR, skupaj torej do zneska 836,25 EUR. Zakonske zamudne obresti od stroškov postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo.

1 Iz 44. člena Ustave je razvidno, da ima vsak državljan pravico, da v skladu z zakonom neposredno ali po izvoljenih predstavnikih sodeluje pri upravljanju javnih zadev. 2 To je skladno tudi s petim odstavkom 17. člena ZUS-1, iz katerega je med drugim razvidno, da je tožena stranka lahko le lokalna skupnost. 3 Z navedeno opredelitvijo se očitno strinja tudi tožena stranka, ki se je v odgovoru na tožbo in predlog za izdajo začasne odredbe označila kot "Občina Domžale". 4 Sklep Ustavnega sodišča U-II-2/04, U-I-76/04 z dne 15. 4. 2004 (13. točka obrazložitve). 5 Tako stališče je sprejelo tudi Vrhovno sodišče v sklep I Up 76/2011 z dne 17. 2. 2011 (8. točka obrazložitve). 6 Sklep Vrhovnega sodišča I Up 30/2020 (9. točka obrazložitve). 7 Tako tudi sodba Vrhovnega sodišča II Ips 378/2002 z dne 29. 4. 2003, na katero se Vrhovno sodišče sklicuje v zadevi I Up 30/2020 (9. točka obrazložitve). 8 Prav tam. 9 Splošno znana dejstva so le tista dejstva, ki so znana pretežni večini vseh odraslih članov družbe - ne glede na spol, starost, veroizpoved, izobrazbo, interese in socialni položaj. Da naj bo določeno dejstvo notorno, mora o njem obstajati splošen socialni konsenz (Ude, Betetto, Galič, Rijavec, Wedam Lukić, Zobec: Pravdni postopek s komentarjem, 2. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2006, str. 374). 10 Tožena stranka z izjavo na listovni številki 79 spisa, tožnik pa z izjavo na drugi strani listovne številke 85 spisa. 11 22 % DDV je sodišče odmerilo od priznane nagrade (1125 točk), saj se DDV od materialnih stroškov ne obračunava.