18. 12. 2002

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. in B. B. iz Ž. na seji senata dne 10. decembra 2002 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. in B. B. zoper sklep Višjega sodišča v Mariboru št. Cp 1861/2001 z dne 10. 7. 2001 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Mariboru št. III P 460/2000 z dne 11. 12. 2000 in sklepom Okrajnega sodišča v Mariboru št. III P 460/2000 z dne 14. 6. 2001 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

1.Pritožnika sta zoper toženo stranko vložila tožbo zaradi motenje posesti. Ker tožbi nista priložila potrdila o plačilu sodne takse, jima je sodišče poslalo nalog in kasneje še opomin za plačilo takse. Zoper oba sta pritožnika vložila pritožbi, ki ju je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom z dne 14. 6. 2001 kot nedovoljeni zavrglo. S sklepom z dne 11. 12. 2000 pa je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek pritožnikov, ker je ugotovilo, da pritožnika dela parcele, za katerega zahtevata posestno varstvo, že dalj časa nista imela v posesti. Zoper oba sklepa sodišča prve stopnje sta pritožnika vložila pritožbo, ki jo je Višje sodišče z izpodbijanim sklepom zavrnilo.

2.Z ustavno pritožbo pritožnika izpodbijata v izreku navedene sklepe. Iz laične ustavne pritožbe izhaja, da se ne strinjata z odločitvijo sodišč. Menita, da bi moralo sodišče plačilo sodne takse naložiti toženi stranki. Kršitve ustavnih pravic vidita pritožnika v tem, da sodišče ni odločilo v njuno korist.

3.Ustavno sodišče ni instanca sodiščem, ki odločajo v pravdnem postopku, in ne presoja samo po sebi nepravilnosti pri ugotavljanju dejanskega stanja in pri uporabi materialnega in procesnega prava. V skladu s 50. členom Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče izpodbijano odločbo preizkusi le glede vprašanja, ali so bile z njo kršene človekove pravice in svoboščine. Izpodbijano sodno odločbo Ustavno sodišče lahko razveljavi, če temelji na pravnem stališču, ki je z vidika kakšne človekove pravice ali temeljne svoboščine nesprejemljivo. Takšnih pravnih stališč pa v izpodbijanih sklepih ni. Stališče sodišč, da opomin za plačilo sodne takse in taksni nalog nista sodni odločbi, zoper kateri bi bila dovoljena pritožba, z vidika ustavnih pravic ni sporno. Ustavnosporno pa tudi ni stališče sodišč, da mora sodno takso plačati tista stranka, ki predlaga uvedbo postopka ali posameznih dejanj, za katera se plačuje taksa. Oprostitve plačila sodne takse pa pritožnika, kot izhaja iz obrazložitev izpodbijanih sklepov, nista predlagala, tega pa tudi v ustavni pritožbi ne zatrjujeta. Z vidika ustavnih pravic nesporna je tudi odločitev sodišč o zavrnitvi pritožnikovega tožbenega zahtevka zaradi motenja posesti. Ta odločitev bi lahko pomenila kršitev ustavne pravice pritožnikov do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave, če bi ji bilo mogoče očitati, da je arbitrarna, ali da nima obrazložitve. Tega pa izpodbijanima sklepoma ni mogoče očitati. Sodišči sta ugotovili vse za odločitev relevantne okoliščine, ter svojo odločitev tudi ustrezno obrazložili.

4.Ker z izpodbijanimi sklepi pritožnikoma očitno niso bile kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo.

5.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senatamag. Marija Krisper Kramberger