Jedro

Tožena stranka je tožniku odpovedala PZ iz poslovnih razlogov zaradi ukinitve njegovega delovnega mesta vodarnar I. Za presojo, ali bi mu morala ponuditi delo za delovno mesto vzdrževalca ali operaterja, za katera je sklepala nove PZ, je odločilno, kakšna izobrazba se je zahtevala za DM, za katero je bila tožniku odpovedana PZ in ne tožnikova dejanska izobrazba.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje razveljavi ter zadeva vrne v novo sojenje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek na razveljavitev redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov z dne 15.12.2003 in na ugotovitev, da na njeni podlagi delovno razmerje tožeči stranki pri toženi stranki ni prenehalo in še traja, ter da ga je dolžna pozvati nazaj na delo in mu priznati vse pravice iz dela. Sklenilo je, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

Zoper zgoraj navedeno sodbo se v odprtem pritožbenem roku pritožuje tožeča stranka iz pritožbenega razloga napačne uporabe materialnega prava ter zmotne ugotovitve dejanskega stanja in predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v novo sojenje. Odpoved pogodbe o zaposlitvi ni bila dana v roku 30 dni, kot to določa 5. odstavek 88. člena Zakona Zakona o delovnih razmerjih, razlogi za zaprtje vodarne v Sečovljah so nastali še dosti prej. Tožena stranka ni predložila nobenih utemeljenih razlogov za zaprtje vodarne in tudi ni izdelala ekonomskih in finančnih analiz, iz katerih bi bilo razvidno, da so stroški nadaljnjega obratovanja vodarne previsoki. Tožena stranka je že od leta 2001 vedela, da bo potrebno v bližji prihodnosti to vodarno zapreti, pa ni storila ničesar, da bi tožnika dodatno usposobila za delo na kakšnem drugem objektu, mu omogočila prekvalifikacijo oziroma dokvalifikacijo, čeprav je tožnik interes večkrat izkazal. Tožnik ima sicer res samo IV. stopnjo strokovne izobrazbe, v vodarni v Rižani pa naj bi se zahtevala V. stopnja izobrazbe, vendar bi tožnik lahko delal tudi v Rižani, kjer so zaposlili pripravnika V. stopnje, ker ima sam 20 let delovnih izkušenj na takšnih delih pri toženi stranki. Sodišče je izključno verjelo navedbam tožene stranke in izpovedi prič, ni pa verjelo tožniku. Zato je odločitev enostranska in subjektivna. Trditve tožene stranke, da je potrebno za dodatno usposobitev tožnika štiri leta šolanja na ustrezni šoli, ne vzdržijo, saj bi tožnik potreboval le dodatno izobraževanje in usposobitev za delo s področja novejše tehnologije in računalništva, kar je možno zagotoviti s krajšimi oblikami izobraževanja.

Tožena stranka je podala odgovor na pritožbo, v katerem prereka pritožbene navedbe in predlaga njihovo zavrnitev. Navaja, da je imela vodarno v Sečovljah zaprto že od leta 2001 zaradi sanacije.

Dokončno odločitev, da vodarno zapre, je sprejela v letu 2003, kar je izpovedala tudi priča Z. H.. V času zaprtja vodarne so v njej delali trije delavci, ki so imeli nalogo fizičnega nadzora nad celotno vodarno, čeprav v sistem ni dostavljala vode.

Skupščina je kot organ odločanja pri toženi stranki šele po natančni analizi stanja v vodarni v Sečovljah sprejela 9.12.2003 odločitev, da se vodarna v Sečovljah dokončno zapre. Tako je tožeči stranki podala odpoved znotraj zakonskega roka, določenega v 5. odstavka 88. člena Zakona o delovnih razmerjih. Pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi je tudi natančno pregledala vsa sistemizirana delovna mesta in tudi možnosti dokvalifikacije oziroma prekvalifikacije tožeče stranke na drugo ustrezno mesto.

Ugotovila je, da ni drugega delovnega mesta, za katero se zahteva

IV. stopnja strokovne izobrazbe. Sistem vodarne v Rižani od leta 1997 ni več primerljiv s sistemom vodarne Sečovlje. Tožena stranka na delovnem mestu operaterja zahteva V. stopnjo strokovne izobrazbe ustrezne tehnične smeri, kar pomeni, da operater poleg računalniškega znanja obvlada tudi določena tehnološka znanja, usposabljanje tožeče stranke za pridobitev tehnološkega znanja pa bi trajalo štiri do pet let, kar je potrdila priča M..

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje v okviru pritožbenih razlogov in pri tem pazilo na pravilno uporabo materialnega prava in absolutno bistvene kršitve pravil postopka, kot mu to nalaga določba 2. odstavka 350. člena Zakona o pravnem postopku (ZPP - Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji). Na podlagi navedenega preizkusa je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni pravilno uporabilo materialnega prava, zaradi česar dejansko stanje ni bilo popolno ugotovljeno.

Neutemeljene so pritožbene navedbe, da je tožena stranka podala odpoved pogodbe o zaposlitvi izven rokov, določenih v 88. členu Zakona o delovnih razmerjih (ZDR - Ur. l. RS, št. 42/2002), ker naj bi že v letu 2001 vedela, da bo delo tožnika v bližnji prihodnosti nepotrebno, ker bo potrebno vodarno zapreti. Iz izvedenega dokaznega postopka pred sodiščem prve stopnje namreč izhaja, da je skupščina tožene stranke dne 9.12.2003 sprejela odločitev, da se vodarna v Sečovljah dokončno zapre, zato so neutemeljene pritožbene navedbe, da je rok iz 5. odstavka 88. člena ZRD začel teči že v letu 2001. Tako se pritožbeno sodišče strinja z zaključkom sodišča prve stopnje, da je bila odpoved pogodbe o zaposlitvi podana pravočasno. Neutemeljene so pritožbene navedbe, da tožena stranka ni izkazala utemeljenih razlogov za zaprtje vodarne, ker ni predložila ekonomskih in finančnih analiz o rentabilnosti, saj zadostuje poslovna odločitev o zaprtju vodarne sprejeta na skupščini. Prav tako je pravilna odločilna sodišča prve stopnje, da delo tožnika po sklenjeni pogodbi o zaposlitvi ni bilo več potrebno, česar tožnik v pritožbi tudi ne napada.

Nerazčiščeno pa je ostalo vprašanje, kakšna izobrazba se je zahtevala na delovnem mestu vodarnar I (DM št. 1.40.00), katero je postalo nepotrebno iz poslovnih razlogov. Za presojo kakšno pogodbo o zaposlitvi bi lahko tožena stranka ponudila tožniku, je namreč pomembno, kakšna izobrazba se je zahtevala za odpovedano pogodbo o zaposlitvi in ne kakšno dejansko izobrazbo ima tožnik.

Iz pisnega dokumenta - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, je razvidno le, da ima tožnik IV. stopnjo strokovne izobrazbe, ni pa razvidno, kakšna strokovna izobrazba se je zahtevala na delovnem mestu, za katerega je imel sklenjeno pogodbo o zaposlitvi. Za ugotovitev tega dejstva pa bo morala tožena stranka predložiti splošni akt, iz katerega bo razvidno, kakšna izobrazba se je za ukinjeno delovno mesto zahtevala. Od tega je tudi odvisno, ali bi tožniku tožena stranka lahko ponudila pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto vzdrževalca ali operaterja, za katera je bilo v postopku pred sodiščem prve stopnje ugotovljeno, da je tožena stranka sklepala nova delovna razmerja. Pri tem pritožbeno sodišče opozarja, da bo tožena stranka vse svoje navedbe, ki jih je podala že tekom postopka pred sodiščem prve stopnje, morala dokazati z listinskimi dokazi in ne zadostujejo zgolj navedbe o tem, kakšna izobrazba se zahteva za določeno delovno mesto, in kakšno izobrazbo naj bi dejansko imeli novo zaposleni delavci.

Zaradi vsega navedenega je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo, da bo lahko v nakazani smeri dopolnilo dokazni postopek in nato o zahtevku tožnika ponovno odločilo.