Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je zahtevek na ugotovitev solastnine v primerih, kot je konkreten, sklepčen.

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je zahtevek na ugotovitev solastnine v primerih, kot je konkreten, sklepčen.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo primarni tožbeni zahtevek s katerim je tožnica zahtevala ugotovitev, da je lastnica poslovnega prostora v izmeri 44 m2 v pritličju stavbe ..., in do 35/100 pripadajočega dela zemljišča s parc. št. 1/3 ter zahtevek na izstavitev listine sposobne za vpis v zemljiško knjigo. Ugodilo je podrejenemu zahtevku, da je tožnica pridobila solastninsko pravico na nepremičnini parc. št. 1/3 k.o. ..., ki je vpisana v zemljiški knjigi Okrajnega sodišča v Tolminu pod vl. št. ..., v idealnem deležu do 447/1280. Odločeno je bilo tudi o stroških postopka.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi toženke ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je zavrnilo tudi podrejeni zahtevek. Navedlo je, da je tožnica oziroma njena pravna prednica ob uveljavitvi Zakona o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini (v nadaljevanju: ZLNDL) res imela pravico uporabe na konkretnem poslovnem prostoru, ki se je transformirala v lastninsko pravico, vendar pa takrat ni postala lastnica solastniškega deleža nepremičnine. Ker gre za dve različni stvari je podrejeni zahtevek neutemeljen. Dodalo je še, da tožnica ni zatrjevala nobene druge podlage za pridobitev solastniškega deleža. 3. Predlog za dopustitev revizije vlaga vložnica. Izpostavlja vprašanje pravilnega oblikovanja zahtevka v primerih, ko se pridobi lastninska pravica na poslovnem prostoru na podlagi ZLNDL. Opozarja, da v konkretnem primeru etažna lastnina ni vzpostavljena. V zvezi s tem se sklicuje na zadevo Vrhovnega sodišča II Ips 639/2006. 266. člen Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju: SPZ) določa, da vse pravice stvarnega prava, ki so nastale pred njegovo uveljavitvijo, ostanejo v veljavi z vsebino, ki jo sam določa. Lastninsko pravico tožnice je zato treba šteti za solastninsko pravico na sorazmernem deležu nepremičnine, na kateri stavba stoji. Sodišče druge stopnje je storilo kršitev 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP). Sodne prakse Vrhovnega sodišča o navedenem vprašanju ni.

4. Predlog je utemeljen.

5. Glede vprašanja, navedenega v izreku tega sklepa, so pogoji za dopustitev revizije izpolnjeni. Vrhovno sodišče se je o sklepčnosti zahtevkov v podobnih primerih izreklo v zadevah II Ips 178/2009 in II Ips 639/2009, od katerih konkretni odstopa. Revizijo je zato v tem obsegu dopustilo (tretji odstavek 367.c člena ZPP).