Jedro

Sodišče prve stopnje je po mnenju pritožbenega sodišča pravilno ugotovilo dejansko stanje, pri svoji odločitvi o delitvi pravilno upoštevalo interese udeležencev, pri čemer je upoštevalo tudi interes nasprotnih udeležencev in jim v skladu z njim v solastnin-o tudi dodelilo posamezne nepremičnine. V pritožbi nasprotni udeleženci navajajo nova dejstva, ko zatrjujejo, da so njim v solast dodeljene nepremičnine, zlasti pa stara stanovanjska hiša in pripadajoče gospodarsko poslopje, previsoko ocenjene in da poleg tega njuna cenitev obsega tudi vlaganja nasprotnih udeležencev v citirani nepremičnini. Ker pa pritožniki ne navedejo dokazov, s katerimi naj bi se ta dejstva dokazala, pritožbeno sodišče takšnih novih dejstev ne more upoštevati.

Izrek

Pritožbi predlagateljev se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v 5. točki izreka spremeni tako, da se ta glasi: "5. Nasprotni udeleženci so dolžni povrniti predlagateljem 241.446,80 SIT stroškov postopka, v 15 dneh, da ne bo izvršbe." Pritožba nasprotnih udeležencev se zavrne kot neutemeljena in se v izpodbijanem, a nespremenjenem, delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje nepremičnine vpisane v vl. št. 11 k.o. kot solastnino predlagateljev in nasprotnih udeležencev razdružilo tako, da so predlagatelji prejeli v solast določene parcele, nasprotni udeleženci pa prav tako in nato določilo med samimi predlagatelji nove solastninske deleže, enako pa je storilo tudi pri nasprotnih udeležencih. V solastnini vseh udeležencev postopka pa je pustilo del parcele 109 in 111/1 v površini 335 m2, to je del, ki je v skici izmere, -ki je sestavni del sklepa, označen s parc. št. 109/3 pot. V sklepu je tudi ugotovilo skupno vrednost nepremičnin ( brez sadnega drevja in vrednosti poti, ki je ostala v solasti vseh udeležencev) v znesku 13.263.089,00 SIT in vrednostni delež predlagateljev (4.642.081,00 SIT) in nasprotnih udeležencev ( 8.621.008,00 SIT). Nato je odločilo, da so nasprotni udeleženci dolžni zaradi razlike v vrednosti predlagateljem plačati 8.029,00 SIT z zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sklepa do plačila in da imajo do do-končnega izplačila razlike do višine vrednosti svojega solastnega deleža predlagatelji na predmetnih nepremičninah zastavno pravico do višine svoje terjatve. Odločilo je tudi, da postaneta skica s prikazom delitve in delilni načrt sestavni del sklepa in podlaga za dokončno izvedbo delitve preko pristojne Območne geodetske uprave. Ugotovilo je, da skupni stroški postopka znašajo 87.315,00 SIT in upoštevajoč da so jih predlagatelji doslej nosili do višine 71.315,00 SIT, nasprotni udeleženci pa do višine 16.-000,00 SIT, nasprotnim udeležencem naložilo, da so dolžni predlagateljem povrniti 40.755,00 SIT stroškov, v 15 dneh. Na koncu je še odločilo, da se vknjižba v zemljiški knjigi izvrši po uradni dolžnosti po pravnomočnosti sklepa in po predložitvi odločbe Geodetske uprave o izvedeni delitvi.

Zoper ta sklep so se pritožili predlagatelji E. H., J. H., T. H. in P. H., prav tako pa tudi nasprotni udeleženci.

Predlagatelji sklep izpodbijajo glede odločitve o skupnih stroških postopka in sicer zaradi napačne ugotovitve dejanskega stanja. V pritožbi navajajo, da je sodišče prve stopnje spregledalo, da je moral predlagatelj P. H. za predlagatelje plačati družbi Mejnik d.o.o. tudi račun št. 243/95 v znesku 308.757,00 SIT in da ta znesek predstavlja sodne stroške, kar izhaja iz dopisa te družbe z dne 24.10.1995, ki je bil posredovan tudi v vednost sodišču. Mejnik je bil podizvajalec Geodetske uprave, zanj pa je delal g. S. C., sodni izvedenec, ki je bil angažiran v tej zadevi, in je v dopisu izrecno opredelil, da je plačnik postopka P. H. ter da je tam tudi zapisano, da elaborat ne bo predan, dokler račun ne bo plačan. Zato predlagatelji uveljavljajo kot skupne stroške postopka tudi stroške mejnega ugotovitvenega postopka po citiranem računu, ki so ga izključno plačali predlagatelji in predlagajo, da pritožbeno sodišče ponovno odmeri skupne stroške in odloči o njihovi povrnitvi predlagateljem.

Nasprotni udeleženci pa sklep izpodbijajo v celoti, iz pritožbenih razlogov zmotno ugotovljenega dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava in predlagajo razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. V pritožbi navajajo, da se pretežno strinjajo z razdružitvijo v fizičnem smislu, ne strinjajo pa se, da predlagatelji prejmejo v solast parc. št. 481/6 gozd 15920 m2, parc. št. 122/18 gozd 2920 m2 in parc. št. 122/19 gozd in pašnik v izmeri 8009 m2. Nasprotni ude-leženci so prepričani, da s njim v solast dodeljene nepremičnine, zlasti pa stara stanovanjska hiša v B... in pripadajoče gospodarsko poslopje previsoko ocenjene, poleg tega pa njuna cenitev obsega tudi vlaganja nasprotnih udeležencev v citirani nepremičnini. Nato pritožniki opišejo vsa vlaganja, ki naj bi jih izvršili v stari stanovanjski hiši in gospodarskem poslopju v letih od 1957 do 1975. Glede na vrednost teh del, ki je ogromna, menijo, da ta vrednost ne more predstavljati solastnine vseh -udeležencev postopka, ampak je to ločeno izključno premoženje oziroma vrednost nasprotnih udeležencev, ki jo bo potrebno v novem postopku posebej obravnavati pri ponovni fizični razdelitvi zgoraj omenjenih parcel, v smeri, da pripada del teh parcel tudi fizično v solast nasprotnim udeležencem. Prav tako menijo, da bi se pri vrednosti solastnega premoženja morala upoštevati vrednost kozolca, ki je stal na parceli 111/2 in so ga predlagatelji po podrtju pospravili in o tem dejstvu niso obvestili nasprotnih - udeležencev. Pri oceni parc. št. 111/1, ki je sicer pripadla predlagateljem, pa ni upoštevan del zemljišča, na katerem stoji gospodarsko poslopje, kot gradbeno zemljišče, pač pa kot kmetijsko zemljišče, kar povzroča v posledici delitve ponovno prikrajšanje na strani nasprotnih udeležencev.

Pritožba predlagateljev je utemeljena, pritožba nasprotnih udeležencev pa ni utemeljena.

O pritožbi nasprotnih udeležencev: V pritožbi nasprotni udeleženci navajajo nova dejstva, ko zatrjujejo, da so njim v solast dodeljene nepremičnine, zlasti pa stara stanovanjska hiša in pripadajoče gospodarsko poslopje, previsoko ocenjene in da poleg tega njuna cenitev obsega tudi vlaganja nasprotnih udeležencev v citirani nepremičnini. V postopku na prvi stopnji namreč na cenitev izvedenca nasprotni udeleženci niso imeli pripomb, prav tako pa tudi sedaj v pritožbi ne pojasnijo, v čem so bile njim dodeljene nepremičnine previsoko ocenjene, prav tako pa v postopku na prvi stopnji niso navedli, da so kakorkoli vlagali v zgoraj navedeni nepremičnini. Prvi odstavek 352. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP 1977) v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP) določa, da sme pritožnik v pritožbi navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze. Ko pa se sklicuje na nova dejstva, mora navesti dokaze, s katerimi naj bi se ta dejstva dokazala.

Pritožniki navajajo nova dejstva, pri čemer pa ne navedejo dokazov, s katerimi naj bi se ta dejst-va dokazala. Zato pritožbeno sodišče takšnih novih dejstev ne more upoštevati. Enako velja za navedbe pritožbe o tem, da bi se pri vrednosti solastnega premoženja morala upoštevati vrednost kozolca, ki je stal na parceli 111/2 in so ga predlagatelji po podrtju pospravili in o tem dejstvu niso obvestili nasprotnih udeležencev. Glede pritožbenih navedb o tem, da pri oceni parc. št. 111/1, ki je sicer pripadla predlagateljem, ni upoštevan del zemljišča, na katerem stoji gospodarsko poslopje, kot gradbeno zem-ljišče, pač pa kot kmetijsko zemljišče, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje na podlagi mnenja izvedencev pravilno upoštevalo naravo zemljišč in kot gradbena zemljišča upoštevalo vsa zemljišča, ki dejansko imajo takšen status. Sodišče prve stopnje je tako po mnenju pritožbenega sodišča pravilno ugotovilo dejansko stanje, pri svoji odločitvi o delitvi pravilno upoštevalo interese udeležencev, pri čemer je upoštevalo tudi interese nasprotnih udeležencev in jim v skladu z njim v solastnin-o tudi dodelilo posamezne nepremičnine. Glede na njihov solastninski delež in glede na vrednost nepremičnin, ki so jih prejeli, pa jim seveda ni moglo dodeliti tudi parcel št. 481/6 gozd, 122/18 gozd in 122/19 gozd in pašnik, kar pritožniki v pritožbi očitajo sodišču prve stopnje. Glede na vse navedeno je pritožba nasprotnih udeležencev neutemeljena, saj je sodišče prve stopnje na pravilno ugotovljeno dejansko stanje tudi pravilno uporabilo materialno pravo.

O pritožbi predlagateljev: Predlagatelji imajo prav, ko v pritožbi pravijo, da je med skupne stroške postopka potrebno šteti tudi stroške mejnega ugotovitvenega postopka po računu št. 243/95 z dne 25.10.1995 v znesku 308.757,00 SIT, ki ga je izstavila družba ... d.o.o. in v katerem je navedeno, da je njegov plačnik predlagatelj P. H. Kot je razvidno iz spisa, je predlagatelj P. H. ta račun predložil sodišču že tekom postopka na prvi stopnji (list. št. 92 spisa). Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom med d-rugim odločilo tudi, da postaneta sestavni del sklepa tudi skica s prikazom delitve in delilni načrt, ki sta tudi podlaga za dokončno izvedbo delitve preko pristojne Območne geodetske uprave. To skico s prikazom delitve in delilni načrt pa je izdelala družba ... d.o.o., ki pa je za to svoje delo izstavila račun naročniku postopka P. H. Glede na to, da je sodišče prve stopnje rezultat dela družbe ... d.o.o. uporabilo kot podlago za izdajo izpodbijanega sklepa, bi bilo po oceni pritožbenega -sodišča potrebno stroške, ki so v zvezi s tem nastali, šteti med skupne stroške postopka, ki jih v skladu s členom 126 ZNP trpijo vsi solastniki v sorazmerju z velikostjo svojih deležev. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na novo odmerilo skupne stroške postopka, tako da ti sedaj znašajo skupaj 396.072,00 SIT. Glede na to, da so v teku postopka predlagatelji plačali 380.072,00 SIT, nasprotni udeleženci pa 16.000,00 SIT, so po poračunu dolžni nasprotni udeleženci predlagateljem plačati še 241.446,80 SIT.

Pritožbeno sodišče je tako pritožbi predlagateljev ugodilo in izpodbijani sklep v točki 5 izreka ustrezno spremenilo ( 3. točka 380. čl. ZPP v zvezi s čl. 373 tč. 4 in členom 381 ZPP ter 37 čl. ZNP).

Ker pa je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo nasprotnih udeležencev kot neutemeljeno, je v preostalem izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje ( 2. točka 380. člena ZPP v zvezi s čl. 37 ZNP), saj tudi ni našlo nobenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere mora paziti po uradni dolžnosti.

Na podlagi 1. odstavka 498. člena ZPP, Ur.l.RS, št. 26/99 je v pritožbenem postopku sodišče uporabilo določbe ZPP, Ur.l.SFRJ, št. 4/77 - 27/90 in RS, št. 55/92.