Jedro

Zavarovanec ima ob pravilni razlagi določbe 177. člena ZPIZ-1 in ob upoštevanju določbe 36. člena tega zakona (če izpolnjuje pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine glede na starost in pokojninsko dobo v Republiki Sloveniji) pravico do priznanja pokojnine tudi v primeru, če mu je bila v drugi državi s področja bivše Jugoslavije že priznana pravica do pokojnine tudi ob upoštevanju v Sloveniji dopolnjene pokojninske dobe. Zato tožnik s pridobitvijo pravice do invalidske pokojnine na Kosovu ni izrabil možnost izbire pokojnine po 177. členu ZPIZ-1 oziroma uveljavljanja starostne pokojnine v Republiki Sloveniji.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se spremeni tako, da glasi: „Odpravi se II. točka izreka odločbe tožene stranke št. ... z dne 1. 3. 2011 in zadeva se v tem obsegu vrne toženi stranki v novo odločanje.“

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek, da se odpravi odločba tožene stranke št. ... z dne 1. 3. 2011 ter da se tožniku prizna pravica do pokojnine od 31. 12. 1998 dalje.

Zoper sodbo vlaga pritožbo tožnik. Navaja, da bi se moralo izplačevanje pokojnine nadaljevati po 31. 12. 1998. Tožnik prejema le 35,00 EUR pokojnine pri kosovskem nosilcu pokojninskega zavarovanja, ne prejema pa pokojnine za delovno dobo, dopolnjeno v Republiki Sloveniji, v trajanju 15 let 3 mesecev in 14 dni. Tožnik meni, da bi moral tudi za to dobo prejemati pokojnino na podlagi vplačanih prispevkov.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je izpodbijano sodbo preizkusilo v mejah pritožbenega izpodbijanja, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami) in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri navedenem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo nobene od absolutnih bistvenih kršitev določb postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti. Zmotno pa je bilo uporabljeno materialno pravo, kar pritožbeno sodišče utemeljuje z naslednjimi dejanskimi in pravnimi razlogi.

V predmetni zadevi je sodišče prve stopnje v skladu s 63. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004 s spremembami) preverjalo pravilnost in zakonitost dokončne odločbe tožene stranke z dne 1. 3. 2011. S to odločbo je bila zavrnjena pritožba tožnika in odpravljena odločba prvostopenjskega organa tožene stranke z dne 7. 8. 2010, tožnikova zahteva za priznanje pravice do starostne pokojnine pa zavržena, ker je bilo o tej pravici že pravnomočno odločeno z odločbo tožene stranke z dne 1. 7. 2008. S citirano pravnomočno odločbo z dne 1. 7. 2008 je tožena stranka v reviziji odločbo prvostopenjskega organa z dne 9. 11. 2007 spremenila tako, da je zavrnila zahtevo za priznanje pravice do starostne pokojnine, ustavila njeno izplačevanje s 1. 8. 2008 in odločila, da se že izplačani zneski ne poračunajo. Iz obrazložitve odločbe izhaja, da je bila tožniku z odločbo nosilca zavarovanja na Kosovu z dne 22. 2. 1988 priznana pravica do invalidske pokojnine od 22. 5. 1987 dalje, na podlagi skupne pokojninske dobe 33 let, 10 mesecev in 14 dni, v katero je zajeta tudi pokojninska doba, dopolnjena v Republiki Sloveniji, v trajanju 15 let, 3 mesece in 14 dni. Upoštevaje določbo 177. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1, Ur. l. RS, št. 106/1999 s spremembami) je tožena stranka štela, da je tožnik s pridobitvijo pravice do invalidske pokojnine na Kosovu že izrabil možnost izbire pokojnine po tem členu, zato na podlagi iste pokojninske dobe ne more pridobiti pravic iz pokojninskega zavarovanja tudi v Republiki Sloveniji. Tožnik je 2. 3. 2010 ponovno vložil zahtevo za priznanje pravice do starostne pokojnine, ki jo je tožena stranka z izpodbijano odločbo z dne 1. 3. 2011 zavrgla, ker je štela, da se tožnikova zahteva nanaša na isto dejansko in pravno stanje, na podlagi katerega je bilo odločeno že s pravnomočno odločbo z dne 1. 7. 2008. Pri tem je kot pravno podlago uporabila 4. točko prvega odstavka 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP, Ur. l. RS, št. 80/1999 s spremembami).

V skladu s 4. točko prvega odstavka 129. člena ZUP, v zvezi z 12. in 249. členom ZPIZ-1 pristojni organ najprej preizkusi zahtevo in jo s sklepom zavrže, če se v isti upravni zadevi že vodi upravni ali sodni postopek, ali je bilo o njej že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice, ali so ji bile naložene kakšne obveznosti. Enako ravna tudi, če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo. Tožena stranka je tožnikovo zahtevo zavrgla s sklicevanjem na to zakonsko določbo oziroma na nespremenjeno določbo 177. člen ZPIZ-1 v času od izdaje pravnomočne odločbe z dne 1. 7. 2008 do ponovne vložitve zahteve za priznanje starostne pokojnine v letu 2010. Bistveno za odločitev v zadevi je, da se je v času do tožnikove ponovne vložitve zahteve z dne 2. 3. 2010 spremenilo tolmačenje pravne podlage za zavrnitev zahteve za priznanje starostne pokojnine v zvezi z določbo 177. člena ZPIZ-1 (prim. sodbo Vrhovnega sodišča RS v podobni zadevi opr. št. VIII Ips 188/2011 z dne 6. 11. 2012). Ustavno sodišče Republike Slovenije je z odločbama opr. št. Up-360/05 z dne 2. 10. 2008 in opr. št. Up-770/06 z dne 27. 5. 2009 s sklicevanjem na 50. in 33. člen Ustave Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 33/91–I s spremembami) obrazložilo, da ima zavarovanec ob pravilni razlagi določbe 177. člena ZPIZ-1 in ob upoštevanju določbe 36. člena tega zakona (če izpolnjuje pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine glede na starost in pokojninsko dobo v Republiki Sloveniji) pravico do priznanja pokojnine tudi v primeru, če mu je bila v drugi državi iz področja bivše Jugoslavije že priznana pravica do pokojnine tudi ob upoštevanju v Sloveniji dopolnjene pokojninske dobe. Zato je zmotno stališče tožene stranke, da je tožnik s pridobitvijo pravice do invalidske pokojnine na Kosovu že izrabil možnost izbire pokojnine po 177. členu ZPIZ-1 oziroma uveljavljanja starostne pokojnine v Republiki Sloveniji.

Sodišče prve stopnje je z zavrnitvijo tožbenega zahtevka na odpravo dokončne odločbe tožene stranke z dne 1. 3. 2011 potrdilo odločitev tožene stranke o zavrženju zahteve za priznanje starostne pokojnine, s tem pa zmotno uporabilo določbo 129. člena ZUP. Uporaba te določbe v sodnem postopku namreč predstavlja vprašanje pravilne uporabe materialnega prava.

Pritožbeno sodišče je zato v skladu s prvim odstavkom 351. člena ZPP in peto alinejo 358. člena ZPP ugodilo pritožbi in spremenilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje tako, da je deloma odpravilo dokončno odločbo tožene stranke, in sicer le v II. točki izreka ter zadevo v tem obsegu vrnilo toženi stranki v nadaljnji postopek in odločanje. Ob upoštevanju pravnega naziranja določbe 177. člena ZPIZ-1, pojasnjenega v 8. točki obrazložitve te sodbe, je tožena stranka v I. točki izreka dokončne odločbe sicer nepravilno zavrnila tožnikovo pritožbo, vendar pa je hkrati pravilno odpravila odločbo prvostopenjskega organa o zavrnitvi zahteve za priznanje pravice do starostne pokojnine. Zato pritožbeno sodišče ni poseglo v I. točko izreka niti v III. točko izreka, ki se nanaša na odločitev o stroških postopka, saj ti v predsodnem postopku niso nastali.

V obravnavani zadevi se je pred sodiščem prve stopnje presojala zakonitost dokončne odločbe tožene stranke v zvezi z odločitvijo o zavrženju tožnikove vloge, kot formalne odločitve o tem, da pogoji za odločanje po vsebini sploh niso izpolnjeni. Navedeno pomeni, da tožena stranka zaradi zavrženja tožnikove zahteve ni ugotavljala dejanskega stanja v zvezi s pogoji za priznanje in odmero starostne pokojnine, zato je pritožbeno sodišče izpodbijani akt deloma odpravilo in naložilo toženi stranki izdajo novega akta (drugi odstavek 81. člena ter 1. alineja prvega odstavka 82. člena ZDSS-1). Pri odločanju o tožnikovi zahtevi za priznanje starostne pokojnine bo morala tožena stranka upoštevati navedeno ustavno skladno razlago 177. člena ZPIZ-1, vsebovano v Up-360/05 z dne 2. 10. 2008 in kasnejših odločbah Ustavnega sodišča Republike Slovenije.