3. 2. 2022

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Jožefa Jarha, Ljubljana, na seji 3. februarja 2022

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti Zakona o volitvah v Državni zbor (Uradni list RS, št. 109/06 – uradno prečiščeno besedilo, 23/17 in 29/21), "zakona o volitvah v lokalno samoupravo v RS, za predsednika države in volitve za Evropske poslance", "Zakona o financiranju političnih strank" in Zakona o Radioteleviziji Slovenija (Uradni list RS, št. 96/05 in 9/14) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

Vlagatelj navaja, da vlaga ustavno pritožbo, ter Ustavnemu sodišču predlaga, naj v celoti razveljavi volitve v Državni zbor z dne 3. 6. 2018, ker temeljijo na protiustavnih zakonih. Navaja, da so vsi členi Zakona o volitvah v Državni zbor (v nadaljevanju ZVDZ), ki opredeljujejo drugačno vlaganje kandidatur, kot je to omogočeno trem poslancem Državnega zbora, v nasprotju z 8., 15., 21., 22. in 39. členom Ustave ter 1., 2., 16., 19. in 25. členom Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah (Uradni list SFRJ, št. 7/91, in Uradni list RS, št. 35/92, MP, št. 9/92 – v nadaljevanju MPDPP), saj delijo državljane na poslance in "neposlance". Meni, da je treba iz podobnih razlogov razveljaviti tudi "zakon o volitvah v lokalno samoupravo v RS, za predsednika države in volitve za Evropske poslance." Vlagatelj izpodbija tudi "Zakon o financiranju političnih strank", ki je "popolni konstrukt politične korupcije", ker omogoča financiranje le tistih političnih strank, ki so na volitvah dobile en ali več odstotkov glasov. Meni, da zakon omogoča diskriminacijo, saj izvoljene poslance oziroma zunajparlamentarne stranke finančno nagrajuje še štiri leta po volitvah, ostala politična opozicija pa ima finančno manj ugodne pogoje. Predlaga, naj javna sredstva prejme vsak kandidat v sorazmerju s številom prejetih glasov na volitvah in ne politične stranke. Vlagatelj izpodbija tudi Zakon o Radioteleviziji Slovenije (v nadaljevanju ZRTVS-1), ki naj bi odgovornim urednikom Radiotelevizije omogočal, da v času volilne kampanje dve tretjini časa namenijo parlamentarnim strankam in zgolj eno tretjino medijskega časa zunajparlamentarnim strankam. Meni, da gre za diskriminacijo, ki je v nasprotju z Zakonom o volilni in referendumski kampanji (Uradni list RS, št. 41/07, 11/11 in 98/13 – v nadaljevanju ZVRK) in z vsemi členi MPDPP.

B.

Kljub temu da vlagatelj predlaga razveljavitev volitev v Državni zbor, Ustavno sodišče njegove vloge ni obravnavalo kot pritožbe po tretjem odstavku 82. člena Ustave. Trditve vlagatelja so splošne in usmerjene v domnevno protiustavnost zakonov, ki urejajo področje izvedbe volitev, financiranja političnih strank in volilne kampanje. Vlagatelj z njimi ne utemeljuje posameznih in konkretnih kršitev volilnega postopka oziroma volilne kampanje, ki so ali bi lahko vplivale na izid volitev v Državni zbor.[1] Zato je Ustavno sodišče štelo, da je vložil pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti predpisov.

Za vsebinsko obravnavo pobude morajo biti izpolnjene procesne predpostavke, ki jih določa Zakon o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS). Ta v drugem odstavku 24.b člena določa, da mora pobuda vsebovati naslednje podatke: navedbo členov predpisa, ki se s pobudo izpodbijajo; navedbo številke Uradnega lista Republike Slovenije ali drugega uradnega glasila, v katerem je bil izpodbijani predpis objavljen; navedbo razlogov neskladnosti z Ustavo ali zakonom; podatke o izpolnjevanju z zakonom določenih pogojev za vložitev pobude; in druge podatke, ki jih določi Poslovnik Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11, 70/17 in 35/20 – v nadaljevanju Poslovnik). Pobuda mora vsebovati še podatke, iz katerih je razvidno, da izpodbijani predpis neposredno posega v pobudnikove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj. Pobudnik mora predložiti tudi ustrezne listine, na katere se sklicuje za utemeljitev svojega pravnega interesa.

Pobuda je oblikovana tako pomanjkljivo, da je Ustavno sodišče ne more preizkusiti. Pri tem je treba ločeno obravnavati del pobude, kjer pobudnik predlaga ugotovitev protiustavnosti "zakona o volitvah v lokalno samoupravo v RS, za predsednika države in volitve za Evropske poslance", "Zakona o financiranju političnih strank", in del pobude, kjer predlaga ugotovitev protiustavnosti ZVDZ in ZRTVS-1.

Pobuda mora vsebovati navedbo predpisa in členov predpisa, ki se s pobudo izpodbijajo. Iz navedb o protiustavnosti "zakona o volitvah v lokalno samoupravo v RS, za predsednika države in volitve za Evropske poslance" ter "Zakona o financiranju političnih strank" ni jasno razvidno, katere predpise pobudnik izpodbija. Zato Ustavno sodišče tega dela pobude ni moglo preizkusiti.

Pobuda mora vsebovati tudi navedbo razlogov neskladnosti izpodbijanega predpisa z Ustavo ali zakonom. Gre za obveznost pobudnika, da jasno navede, v čem je protiustavnost oziroma nezakonitost izpodbijanega predpisa, kar pomeni, da mora navesti, s katero določbo Ustave ali zakona je izpodbijani predpis v neskladju in razloge za tak očitek. Pri tem morajo biti razlogi jasno in določno opredeljeni.[2]

V delu, kjer pobuda izpodbija ZVDZ in ZRTVS-1, ne vsebuje jasno in določno oblikovanih razlogov (očitkov). Pobudnik ne navede, katere določbe ZVDZ in ZRTVS-1 so v neskladju z Ustavo. Za ZVDZ sicer navede, s katero določbo Ustave naj bi bil v neskladju, vendar poda zgolj splošne in neobrazložene trditve o razlogih za njegovo protiustavnost, ki ne ustrezajo standardu jasnosti in določnosti. Za ZRTVS-1 meni, da je v neskladju z ZVRK, vendar ne utemeljuje, da gre za tolikšno neskladje, da bi lahko bilo kršeno načelo pravne države iz 2. člena Ustave.[3] Zato gre za neobrazloženo navedbo, na podlagi katere ni mogoče oceniti ustavnosti izpodbijanega predpisa. Navedba, da je ZRTVS-1 v neskladju z vsemi členi MPDPP, pa je prav tako preveč pavšalna in ne omogoča vsebinske presoje pobude. Zato je Ustavno sodišče pobudo za presojo izpodbijanih predpisov zavrglo.

C.

Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUstS in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika v sestavi: predsednik dr. Matej Accetto ter sodnici in sodniki dr. Rok Čeferin, Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Rajko Knez, dr. Špelca Mežnar, dr. Marijan Pavčnik, dr. Rok Svetlič, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Matej Accetto Predsednik

Prim. sklep Ustavnega sodišča št. U-I-408/18 z dne 18. 12. 2019.

Glej npr. sklepe Ustavnega sodišča št. U-I-161/21 z dne 17. 9. 2021, št. U-I-177/19 z dne 1. 7. 2021 in št. U-I-162/17 z dne 12. 11. 2020.

Ustavno sodišče presoja medsebojno skladnost zakonskih določb le takrat, kadar bi zaradi neskladja med posameznimi zakonskimi določbami nastala taka nasprotja znotraj pravnega reda, da bi bila kršena načela pravne države iz 2. člena Ustave (prim. odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-299/96 z dne 12. 12. 1996, Uradni list RS, št. 5/97, in OdlUS V, 177).