Jedro

Sporne določbe Splošnih pogojev so po mnenju pritožbenega sodišča jasne in z njihovo vsebino tožnik ni mogel biti zaveden. Glede na očitno funkcionalno podobnost med toplotno črpalko in pečjo ne gre za določbo, ki bi bila zavajajoča zato, ker med izjemami Splošni pogoji izrecno ne navedejo tudi toplotne črpalke, niti za določbo, ki bi nasprotovala načelu vestnosti in poštenja.

Izrek

Pritožba se zavrne in sodba potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek, da je toženka dolžna tožniku plačati odškodnino iz sklenjenega zavarovanja (po zavarovalni polici št. ... z dne 28. 12. 2009) v znesku 4.384,79 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 20. 9. 2012 dalje do plačila in mu povrniti pravdne stroške.

2. Zoper sodbo je tožnik vložil pravočasno pritožbo iz pritožbenih razlogov po 1., 2. in 3. točki prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in predlagal, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi, podredno pa sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, s stroškovno posledico. Navaja, da je sodišče pri odločitvi sledilo izključno navedbam toženke, da nastala škoda po Splošnih pogojih BIV-03 ni krita. Nekritično je presodilo tudi izpovedbo U. B., da se je tožnik pred sklenitvijo zavarovalne pogodbe seznanil z vsebino zavarovalnih pogojev in da se je že pred sklenitvijo zavarovanja lahko seznanil z vsemi izključitvami zavarovalnega kritja, ki so navedene v zavarovalnih pogojih. Zaključilo je tudi, da je toplotna črpalka naprava, ki se namesti na vgrajeno instalacijo in ni njen del. Sodišče prve stopnje je za ugotovitev ali se sme glede toplotne črpalke potegniti vzporednico s pečjo in klimatsko napravo, zaprosilo strokovnjaka – izvedenca, kako naj potem povprečen zavarovanec ve, da je temu tako. Po mnenju toženca so izjeme, ki so taksativno navedene, v primerjavi s toplotno črpalko nepomembne in neprimerljive, saj vsi aparati in naprave, ki so navedeni kot izjeme, za katere zavarovanje ni krito, niso niti približno cenovno primerljivi s toplotno črpalko. Vsakemu zavarovancu pa je pomembno to, da je predvsem zavarovano tisto, kar je najdražje. Klimatska naprava ali gospodinjski aparat se ne moreta primerjati z vrednostjo in končno tudi kompleksnostjo toplotne črpalke, zato je nelogično in zavajajoče, da na takšno izjemo kot je toplotna črpalka, toženka zavarovanca ne opozori že v splošnih pogojih, niti ga na to ne opozori zavarovalni zastopnik. Ob sklenitvi zavarovanje je bil prepričan, da je zavarovana tudi toplotna črpalka (saj v izjemah ni bila navedena). Zavarovalni zastopnik je potrdil, da je tožnik želel zavarovati predvsem hišne inštalacije. Prepričan je, da je tudi zavarovalni zastopnik bil prepričan, da je zavarovana tudi toplotna črpalka, zato ga tudi ni mogel opozoriti, da škoda na njej ni krita. Ta je tudi izpovedal, da po škodnem dogodku tožnika, zavarovancem ponuja (posebno) strojelomno zavarovanje toplotne črpalke. Toplotna črpalka je bila tudi kupljena kot del strojnih instalacij, ki jih je plačal kot enotno postavko. Pri svoji odločitvi je sodišče zanemarilo dejstvo, kaj je bil vzrok nastale škode, kar med pravdnima strankama ni bilo sporno – da je v kompresor in izmenjevalnik, ki sta glavna dela toplotne črpalke, vdrla voda. Sodišče bi moralo ugotoviti, da je škoda nastala kot posledica izliva vode iz vodovodne cevi, cevi pa so del strojnih instalacij in škoda povzročena zaradi izliva voda, je nesporno škoda, ki jo je zavarovalnica dolžna kriti. Končno pa sodišče ni upoštevalo, da je v tem postopku tožnik šibkejša stranka.

3. Toženka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožnik je s toženko sklenil zavarovalno pogodbo, s katero je zavaroval stanovanjsko hišo. Sklenil je VIP premoženjsko zavarovanje paket MojDom nadstandard, katerega sestavni del so tudi Splošni pogoji za VIP premoženjsko zavarovanje stanovanjskih hiš, počitniških in pomožnih objektov, etažne lastnine ter kmečkih gospodarstev BIV-03 (v nadaljevanju Splošni pogoji). Ti v prvem odstavku 5. točke 66. člena (Strojelom vgrajenih instalacij) določajo, da zavarovanje ne krije: škode na aparatih (avdio, video, gospodinjskih aparatih …), peči, gorilcu in avtomatski regulaciji centralne kurjave, hišni telefonski centrali, klimatskih in podobnih napravah. Tožnik zatrjuje, da je škodni dogodek nastal dne 26. 6. 2012 „ko je v kompresor in izmenjevalnik (to sta glavna dela toplotne črpalke) vdrla voda in posledično uničila toplotno črpalko.“ Toženka je škodni zahtevek zavrnila, ker naj bi šlo za nastanek škode na napravi – toplotni črpalki, katero zavarovanje ne krije, upoštevaje navedeno določbo Splošnih pogojev. Tožnik meni drugače, zato je vložil predmetno tožbo. Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek zavrnilo. Odločitev je materialno pravno pravilna.

6. V zavarovalni pogodbi in splošnih pogojih, ki so njen sestavni del, je dopusten tudi dogovor, da je zavarovalnica dolžna povrniti le nekatere od pravno priznanih škod, ter da so določene tudi izključitve pri kritju škod. Tožnik zahteva izplačilo zavarovalnine zaradi uničenja toplotne črpalke (in ne zaradi izliva vode iz vodovodne cevi, zato so pritožbene navedbe v tej smeri pravno nepomembne, predstavljajo pa tudi nedovoljeno pritožbeno novoto, ki je pritožbeno sodišče ni upoštevalo – prvi odstavek 337. člena ZPP). Toplotna črpalka pa je nedvomna naprava podobna (vsaj) peči, saj ima enak namen kot peč (na fosilno gorivo ali bio maso), to je ogrevanje prostorov in/ali sanitarne vode. Za takšen zaključek ni potrebno kakšno posebno znanje, saj je to jasno povprečnemu porabniku ene ali druge naprave ali obeh, nedvomno pa tudi graditelju stanovanjske hiše (kot je bil tožnik), ko se odloča za uporabo ene ali druge ali obeh naprav. Da toplotna črpalka deluje kot peč oziroma ima enak namen, je jasno tudi tožniku, saj je sam izpovedal, da uporablja toplotno črpalko za ogrevanje prostorov v kombinaciji s pečjo na olje, ker je to najbolj ekonomično. Jasno mu je torej, da sta tako peč kot toplotna črpalka namenjena ogrevanju prostorov in/ali sanitarne vode (pri čemer je tožnik junija, zaradi manjših potreb, za ogrevanje uporabljal le toplotno črpalko). V pritožbi izpostavlja, da toplotna črpalka ni podobna gospodinjskim aparatom, niti klimatski napravi, izogiba pa se primerjavi s pečjo, glede katere podobnosti s toplotno črpalko, se očitno tudi sam zaveda. Da je sodišče prve stopnje za ugotavljanje namena toplotne črpalke postavilo izvedenca strojne stroke, za odločitev ni pomembno.

7. Povprečnemu uporabniku toplotne črpalke ali peči oziroma graditelju hiše, ki se odloči za uporabo ene ali druge naprave ali obeh, je tudi jasno, da ne ena, ne druga nista del vgrajene instalacije, ampak sta napravi, ki se na instalacijo vgradita.

8. Sporne določbe Splošnih pogojev so torej po mnenju pritožbenega sodišča jasne (prvi odstavek 82. člena Obligacijskega zakonika) in z njihovo vsebino tožnik ni mogel biti zaveden. Glede na očitno funkcionalno podobnost med toplotno črpalko in pečjo tudi ne gre za določbo, ki bi nasprotovala načelu vestnosti in poštenja ali ki bi bila zavajajoča zato, ker med izjemami Splošni pogoji izrecno ne navedejo tudi toplotne črpalke. Da naj tudi zavarovalni zastopnik tožene stranke v tem obsegu ne bi razumel vsebine pogojev, ni pravno pomembno. Izključitev kritja v primeru tudi toplotne črpalke je dovolj jasno določena, da bodoči sklenitelj zavarovalne pogodbe ne more biti zaveden, niti ne gre v tem primeru za takšne pogodbene pogoje, ki bi bili nepošteni do potrošnika (23. člen Zakona o varstvu potrošnikov).

9. Pritožbeno sodišče je zato pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

10. Če na katero pritožbeno navedbo ni odgovorilo, ni šlo za odločitev pomembno navedbo (prvi odstavek 360. člena ZPP).