Jedro

Ker gre zgolj za presojo zakonitosti izpodbijane odločbe tožene stranke, ki je zavrnila pritožbo zoper lokacijsko dovoljenje za namestitev dvokapne strehe nad obstoječo kovinostrugarsko delavnico, za katero je investitor pridobil ustrezno lokacijsko in gradbeno dovoljenje, sodišče ne presoja, ali so se posegi v prostor izvajali v nasprotju s pogoji iz lokacijskega dovoljenja, saj je za take pritožbene ugovore pristojna urbanistična inšpekcija po 75. členu ZUN v inšpekcijskem postopku.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbo tožnikov zoper odločbo tožene stranke z dne 8.11.1999, na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Ur.l.RS, št. 50/97 in 70/00 - ZUS). Z navedeno odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožnikov zoper odločbo Upravne enote D. z dne 19.3.1996, s katero je bilo A. in M.P. (prizadetima strankama v tem upravnem sporu), izdano lokacijsko dovoljenje za namestitev dvokapne strehe na poslovnem objektu (kovino-strugarska delavnica) na parc. št. 1132/4, k.o. D., pod pogoji navedenimi v izreku tega lokacijskega dovoljenja.

V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje meni, da je upravni organ v ponovljenem postopku ravnal v skladu z napotili sodbe vrhovnega sodišča, št. U 754/94 z dne 22.11.1995, in je izdal novo lokacijsko dovoljenje, ki v izreku določa vse predpisane pogoje iz 54., 55. in 57. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur.l.SRS, št. 18/84, 37/85, 26/90 in Ur.l.RS, št. 18/93, 47/93, 71/93 in 44/97 - ZUN). Glede na tožbene ugovore pa sodišče prve stopnje še dodaja, da streha ne bo negativno vplivala na okolje, tako glede osončenja (Mnenje Republiškega sanitarnega inšpektorja z dne 1.3.1994), kot glede višine objekta (lokacijsko dovoljenje ne dovoljuje podzidave kapnih leg). Sodišče se ni spuščalo v obravnavanje tistih tožbenih ugovorov, ki se nanašajo na postavitev delavnice in na njeno obratovanje, ker je predmet tega upravnega spora samo presoja zakonitosti lokacijskega dovoljenja, izdanega za namestitev strehe.

Tožnika vlagata pritožbo iz vseh razlogov po prvem odstavku 72. člena ZUS in predlagata, da sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in odpravi odločbo tožene stranke. Navajata, da obstoječe dejansko stanje ne ustreza izdanemu lokacijskemu dovoljenju. Lokacijsko dovoljenje ne dovoljuje komunalnih priključkov na pridobljenih strešnih prostorih, dejansko pa sta napeljana elektrika in voda, saj tam delujejo pralni stroj in drugi aparati. Lokacijsko dovoljenje tudi ne dopušča nadzidave kapnih leg, dejansko pa je plošča, na kateri je postavljen 65 cm visok zid, odebeljena za 18 cm. Zaradi nastale višinske razlike pri postavljeni strehi se smrad delavnice dalj časa zadržuje pod njegovo kuhinjo in spalnico, kar moti njegovo posest. Gradnja strehe je nezakonita tudi zato, ker kovino-strugarska delavnica stoji le 18 cm od posestne meje, zaradi česar se rob strehe prizadetih strank dotika njegove strehe, in ker zaradi bližine objektov ni upoštevana požarna varnost. Lokacijsko dovoljenje za gradnjo delavnice je bilo izdano brez njegovega soglasja kot mejaša. Tožena stranka ni odgovorila na pritožbo.

Pritožba ni utemeljena.

Po mnenju pritožbenega sodišče je sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi odločilo pravilno in zakonito. Z razlogi, s katerimi je sodišče prve stopnje utemeljilo svojo odločitev, se pritožbeno sodišče strinja, saj imajo podlago v podatkih upravnih spisov in v določbah predpisov, na katere se prvostopno sodišče sklicuje.

Za posege v prostor na območjih, ki se urejajo s prostorskimi ureditvenimi pogoji, se lokacijsko dovoljenje izda v skladu z urbanističnimi, arhitektonskimi, ureditvenimi, spomeniško varstvenimi in drugimi pogoji, ki jih določa lokacijska dokumentacija (2. odstavek 54. člena ZUN, v zvezi s 1. odstavkom 57. člena ZUN).

Lokacijska dokumentacija pa se pripravi na podlagi določb o prostorskih ureditvenih pogojih, podatkov o obstoječem stanju zemljišča in objektov, na katere se nanaša nameravani poseg, ter investitorjevih podatkov o namenu in zmogljivosti objekta, naprave oziroma drugega posega, na podlagi podatkov o pričakovanih vplivih objekta, naprave oziroma drugega posega na okolje ter podatkov o komunalnih priključkih, potrebnih za obratovanje objekta ali naprave (prvi odstavek 55. člena ZUN).

Kot je bilo ugotovljeno v upravnem postopku, katerega ugotovitve je povzelo sodišče prve stopnje, je v obravnavani zadevi predmet posega objekt, ki stoji na zemljišču na parc. št. 1132/4, k.o. D., ki ga ureja Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih ureditvenega naselja D., O. vrh in Š. s PUP št. 8 (Medobčinski uradni vestnik št. 7/90). PUP v 52. členu med drugim dovoljuje gradnjo individualnih poslovnih objektov, spremembo namembnosti površin in obstoječih objektov ter tekoče vzdrževanje objektov in naprav. Pogoje za namestitev obravnavanega posega določa 53. člen v zvezi s 9., 11. in 15. členom istega PUP, ki zahteva, da višinski gabarit, značilen za območje, ne sme biti presežen; da mora biti odmaknjen od parcelne meje oziroma od drugih objektov toliko, da ni motena sosednja posest, da je možno vzdrževanje objektov in da so zagotovljeni pogoji varstva; da je upoštevana značilnost koroške arhitekture (podolgovati tloris, simetrična dvokapna streha, naklon strešin poenoten z naklonom strešin obstoječih objektov (praviloma 3845 stopinj), slemenitev v smeri daljše osi oz. v skladu z obstoječo zasnovo skupine objektov, kritina temne barve in fasada svetle barve v kombinaciji z lesom v temni barvi) ter da je poslovni objekt usklajen z obstoječo mikro-urbano strukturo ter predvideno funkcijo objekta. V skladu z navedenimi pogoji izpodbijano lokacijsko dovoljenje ne dovoljuje podzidave kapnih leg, tlorisno velikost objekta enači z velikostjo obstoječe delavnice, vsebuje pa tudi soglasje sanitarne in požarne inšpekcije. Zato tudi po presoji pritožbenega sodišča materialno pravo ni bilo kršeno.

Pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da je predmet tega upravnega spora zgolj presoja zakonitosti izpodbijane odločbe tožene stranke, ki je zavrnila pritožbo zoper lokacijsko dovoljenje za namestitev dvokapne strehe nad obstoječo kovino-strugarsko delavnico. V predmetnem upravnem sporu sodišče ne presoja, ali so se posegi v prostor izvajali v nasprotju s pogoji iz lokacijskega dovoljenja, saj je za to pristojna urbanistična inšpekcija po 75. členu ZUN v inšpekcijskem postopku. Pritožbeno sodišče zato pritožbenih navedb o tem, da obstoječe stanje ne ustreza izdanemu lokacijskemu dovoljenju, ni presojalo.

Po mnenju pritožbenega sodišča se sodišče prve stopnje prav tako pravilno ni spuščalo v obravnavanje tistih tožbenih ugovorov, ki se nanašajo na samo lego delavnice v bližini posestne meje, saj je predmet tega lokacijskega dovoljenja le namestitev strehe, ne pa gradnja celotne delavnice. Pritožbeni ugovor, ki se nanaša na samo delavnico, ki je bila, kot izhaja iz predloženih spisov, legalno zgrajena, zato za odločitev v obravnavani zadevi ni pravno pomemben. Ugovore glede motenja posesti pa lahko tožnika uveljavljata pred krajevno pristojnim sodiščem splošne pristojnosti.

Ker je pritožbeno sodišče ugotovilo, da niso podani ne pritožbeni razlogi, ki jih uveljavlja pritožba, ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo na podlagi 73. člena ZUS zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.