Jedro

Četrti odstavek 18. člena Uredbe o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo določa, da morata način oddaje in prevzema odpadne embalaže družba za ravnanje z odpadno embalažo in izvajalec javne službe urediti s posebno pogodbo. S to pogodbo se torej uredi le način oddaje in prevzema odpadne embalaže ter morebitni obseg (količina) odpadne embalaže, ki so jo družbe za ravnanje z odpadno embalažo dolžne prevzeti v nadaljnjo predelavo, ne pa tudi način postopanja z odpadki, ki jih tožeča stranka prevzame v obdelavo preden te odpadke odda v nadaljnjo predelavo. Načina ravnanja z odpadno embalažo, potem ko jo je tožnica že prevzela v svoj center, ni mogoče urediti s pogodbo z družbo za ravnanje z odpadno embalažo in ga tudi nobena od predloženih pogodb ne ureja, pač pa je navedeno določeno v okoljevarstvenem dovoljenju.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je Inšpektorat RS za okolje in prostor Območne enote Maribor v inšpekcijskem postopku tožnici kot zavezanki naložil, da mora zaradi odprave ugotovljenih pomanjkljivosti v zvezi z neupoštevanjem pogoja okoljevarstvenega dovoljenja št. 35472-11/2013-10 z dne 12. 7. 2013 za (v nadaljevanju OVD) obdelavo odpadkov na napravi X. ki se nahaja na zemljišču parc. št. 1063/5 in 1065/2, obe k.o. ..., pričeti z oddajanjem izločenih frakcij odpadne embalaže, pridobljenih po obdelavi v sortirnici, v nadaljnje ravnanje družbam za ravnanje z odpadno embalažo (v nadaljevanju DROE). Slednje mora tožnica urediti z dnem vročitve odločbe, o izvršitvi odrejenega ukrepa pa mora takoj po preteku ureditvenega roka roka pisno obvestiti inšpektorat. 2. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da so bile zavezancu v točki 1.6 OVD predpisane zahteve za obdelavo odpadkov v sortirnici, in sicer da mora zavezanec odpadke po izvedeni obdelavi skladiščiti ločeno in z njimi ravnati tako, da bodo izpolnjene zahteve za predvideni način nadaljnjega ravnanja kot izhaja iz preglednice 2 točke 1.6.2., to je, da mora izločene frakcije embalaže, pridobljene po obdelavi v sortirnici oddati v nadaljnje ravnanje DROE. Na inšpekcijskih pregledih se je namreč ugotovilo, da zavezanec izločene frakcije embalaže iz preglednice 2 točke 1.6.2 OVD prodaja na trgu in jih ne oddaja v nadaljnje ravnanje družbam za ravnanje z odpadno embalažo, kot mu je to naloženo v zahtevah za predvideni način nadaljnjega ravnanja izločenih frakcij, pridobljenih po obdelavi v tehnološki enoti sortirnica v preglednici 2 točke 1.6.2. OVD. Podatkov o količinah in vrstah izločenih odpadkov po frakcijah zavezanec ne javlja izvajalcem javnih služb zbiranja odpadkov, da bi lahko o količinah poročali v letnih poročilih. Zavezanec odpadke iz suhe kante, ki imajo klasifikacijsko št. 20 03 01 predeluje po postopku R12 in R13 v sortirnici, kar pa v OVD ni predvideno. Odločitev inšpektorja temelji na 1. točki 157. člena Zakona o varstvu okolja (v nadaljevanju ZVO-1).

3. Tožnica je zoper zgoraj navedeno odločbo organa prve stopnje vložil pritožbo, pri čemer je Ministrstvo za okolje in prostor kot drugostopni organ njegovo pritožbo z odločbo št. 0613-47/2018-2 z dne 13. 12. 2018 zavrnilo. Drugostopni organ je potrdil razloge prvostopnega organa in še dodatno pojasnil, da je bil predmet inšpekcijskega nadzora v obravnavanem primeru izpolnjevanje pogojev iz OVD glede ravnanja z odpadno embalažo, in sicer ali pritožnica oddaja izločene frakcije odpadne embalaže, pridobljene po obdelavi v sortirnici v nadaljnje ravnanje DROE skladno s predpisi oz. pridobljenim OVD. Tožnica namreč izločene frakcije embalaže iz preglednice št. 2 z naslovom „Seznam izločenih frakcij pridobljenih po obdelavi v tehnološki enoti iz točke 1.1.a izreka tega dovoljenja“ točke 1.6.2 izreka OVD prodaja na trgu in jih ne oddaja v nadaljnje ravnanje DROE, kot ji je to naloženo v navedeni preglednici. Prav tako podatkov o količinah in vrstah izločenih odpadkov po frakcijah ne javlja izvajalcem javnih služb zbiranja odpadkov, da bi lahko o količinah poročali v letnih poročilih. Odpadke iz suhe kante, ki imajo klasifikacijsko št. 20 03 01 (mešani komunalni odpadki – v nadaljevanju MKO) tožnica predeluje po postopku R12 in R13 v sortirnici, kar pa v navedenem OVD ni predvideno. Gre za izločene frakcije nenevarnih odpadkov s klasifikacijskimi št. 15 01 01 (papirna in kartonska embalaža), št. 15 01 02 (plastična embalaža), št. 15 01 04 (kovinska embalaža), št. 15 01 06 (mešana embalaža brez nagrobnih sveč), št. 15 01 07 (steklena embalaža) in št. 15 01 09 (embalaža iz tekstila). V preglednici 1 – vrste nenevarnih odpadkov, ki jih je dovoljeni obdelati pod točko 1.3 izreka določa, da se odpadke št. 20 03 01 obdeluje po postopku D8, D9 – postopek odstranjevanja. Povzeto pomeni, da OVD pritožnici kot upravljalki navedene naprave nalaga, da mora po izvedeni obdelavi zgoraj navedene odpadke, izločene v obravnavanem primeru iz MKO, skladiščiti ločeno in z njimi ravnati tako, da bodo izpolnjene zahteve za predvideni način nadaljnjega ravnanja, kot izhaja iz preglednice 2. To pomeni, da jih mora po obdelavi v sortirnicah oddati v nadaljnje ravnanje družbam za ravnanje z odpadno embalažo z evidenčnim listom.

4. Nadalje je pritožbeni organ še obrazložil, da je v obrazložitvi OVD v zvezi s predelavo odpadkov s klasifikacijskimi št. 15 01…1 navedeno, da bo pritožnica kot upravljalka navedene naprave slednje pridobivala od izvajalcev javnih služb zbiranja komunalnih odpadkov, pri čemer bo predelavo teh (nenevarnih) odpadkov izvajala v obsegu, ki ga bodo določile DROE, s katerimi bo pritožnica imela sklenjene pogodbe o izvajanju predelave odpadne embalaže. To pa ne pomeni, da se s pogodbami določa drugačen režim, kot je predpisan z Uredbo o odpadkih in določen v OVD.

5. Tožeča stranka se z odločitvijo drugostopenjskega organa ne strinja in vlaga tožbo v tem upravnem sporu. Navaja, da trditve inšpekcijskega organa, da tožnica izločene frakcije embalaže, pridobljene po predelavi z preglednice 2. točke 1.6.2 OVD prodaja na trgu in jih ne oddaja v nadaljnje ravnanje DROE, kot ji je to naloženo v zahtevah za predvideni način nadaljnjega ravnanja izločenih frakcij, pridobljenih po obdelavi v tehnološki enoti sortirnica, ne držijo. Dejstvo je, da lahko tožnica v skladu z veljavno zakonodajo in veljavnim OVD v tehnološki enoti sortirnica obdeluje po postopku R12 in R13 le odpadke s klasifikacijsko št. 15 01..., ki jih DROE prepustijo po pogodbi s tožnico. Slednji ni zbiralec odpadkov, tako so jih izvajalci javne službe zbiranja odpadkov (na Koroškem so štiri javna komunalna podjetja) dolžni predati direktno DROE, ki jih po svoji volji samostojno predajo v predelavo naprej na podlagi pogodbenega odnosa z registriranim predelovalcem, med katerimi je tudi tožnica. Tožnica pridobiva odpadke iz skupine 1501... v predelavo po postopku R12 in R13 od DROE le na podlagi predhodno sklenjenih pogodb, kjer podrobno določijo pogoje za prevzem. DROE so zavezane, da za vso prevzeto odpadno embalažo zagotovijo nadaljnje ravnanje v skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki iz predpisa, ki ureja odpadke ter tako, da so doseženi okoljski cilji iz 22. člena Uredbe o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo. Ob dejstvu, da DROE samostojno odločajo, s kom bodo sklepale pogodbe za nadaljnjo ravnanje z odpadno embalažo, na njihovo odločitev nimajo vpliva. Le-te poiščejo izvajalca, ki jim je pripravljen za najnižjo ceno prevzeti odpadno embalažo. Konkretno ima tožnica s štirimi družbami (A., B., C., D.) sklenjene pogodbe za prevzem in pripravo odpadne embalaže iz skupine 1501. To pomeni, da kot izvajalec storitve postanejo lastnik vseh sortiranih frakcij – tudi preostanka, ki ga morajo obdelati v mešanih bioloških odpadkih (v nadaljevanju MBO) v skupino 19 12 12 in zanj v nadaljnji fazi poskrbeti za sežig. Glede na sklenjene pogodbe vse prejete frakcije skupine 15 01 ... obdelujejo in z izločenimi frakcijami ravnajo skladno s pogoji, določenimi v sklenjenih pogodbah z DROE, kot je navedeno v preglednici 2 OVD. Tako tožnica meni, da je izrek izpodbijane odločbe v točki 1 v nasprotju z obrazložitvijo, saj tožnica nalaga nekaj, kar že vseskozi dela za odpadke s skupine 1501, glede na sklenjene pogodbe z DROE pa mu inšpektor ne more prepovedati prodaje, saj ta ni v nasprotju z Uredbo o ravnanju z odpadno embalažo, ki v 4. točki 18. člena zapoveduje, da način oddaje in prevzema odpadne embalaže morata DROE in izvajalec javne službe urediti z posebno pogodbo. Tako sklenjene pogodbe torej niso v nasprotju s točko 1.6.2 OVD.

6. Nadalje tožeča stranka še navaja, da sam tehnološki proces v enoti mehanske in biološke obdelave ne omogoča predhodnega sortiranja mešanih komunalnih odpadkov iz skupine 20 01 03, zato v okviru veljavnega OVD v poglavju 1.6.1 (zahteve za obdelavo v sortirnici) ni predvidena možnost obdelave MKO iz skupine 20 01 03 po postopku R12 in R13. Dejstvo je, da so v letu 2018 del odpadkov iz skupine 20 01 03 predhodno obdelovali po postopku R12 in R13 s ciljem, da preprečijo sežig reciklabilnih frakcij. V skladu z Uredbo o ravnanju z odpadno embalažo mora izvajalec javne službe družbi za ravnanje z odpadno embalažo oddajati vso odpadno embalažo, ki je izločeni iz mešanih komunalnih odpadkov v centrih za ravnanje s komunalnimi odpadki (2. alinea 18. člena Uredbe). Takšna zaveza izhaja ob predpogoju, da izvajalec lahko to tudi legalno počne, kar pomeni, da mora imeti to možnost tudi predvideno v veljavnem OVD. V konkretnem primeru tožnica tega pogoja ne izpolnjuje in zato bi bil na mestu ukrep prepovedi nadaljnje kršitve obdelave MKO po postopku R12 in R13, dokler si tožnica ne pridobi dopolnitev OVD. DROE tako ne želijo prevzemati tovrstne embalaže, še posebej ob dejstvu, da za to tožnica nima podlage v OVD in jim tako ni uspelo „nelegalno izločene embalaže iz skupine 20 01 03“ predati DROE. Prav tako Inšpektorat RS za okolje in prostor vse do danes ni zahteval od DROE, da izločeno embalažo, ki so jo ponudili, tudi prevzamejo in je še vedno skladiščena na sedežu tožnice. Izrek odločbe je tako nejasen in v nasprotju s predpisi, saj tožnico sili k nadaljnjim kršitvam zakonodaje in dovoljenja, ter od nje zahteva izpolnitev, ki je za 20 01 03 v danem trenutku ni mogoče doseči. Tožnica sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi.

7. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa sodišču posredovala upravni spis.

8. V obravnavani zadevi je senat tukajšnjega sodišča v skladu s tretjim odstavkom 13. člena ZUS-1 na seji dne 6. 1o. 2021 odločil in izdal sklep, da bo v skladu s 3. alinejo drugega odstavka 13. člena ZUS-1 v predmetnem upravnem sporu odločeno po sodnici posameznici.

9. V obravnavani zadevi je sodišče razpisalo glavno obravnavo za dne 23. 11. 2021, ki pa se je ni udeležila nobena stranka upravnega spora. Tožeča stranka je sicer dne 18. 11. 2021 po elektronski poti predlagala, da sodišče glavno obravnavo preloži, ker je direktor imel v tem času neodložljive obveznosti v tujini, vendar sodišču ni predložila nobenih dokazil o odsotnosti v tujini, zaradi česar je sodišče štelo, da izostanek tožeče stranke ni bil opravičljiv. Tožena stranka prav tako svojega izostanka iz glavne obravnave ni opravičila. Sodišče je zato v skladu s tretjim odstavkom 58. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) v obravnavani zadevi odločilo brez glavne obravnave.

10. Tožba ni utemeljena.

11. V obravnavani zadevi je tožena stranka kot inšpekcijski organ izdala izpodbijano odločbo, ker tožeča stranka naj ne bi upoštevala pogojev iz okoljevarstvenega dovoljenja (v nadaljevanju OVD) za obdelavo določenih vrst odpadkov. Izpodbijana odločba je bila izdana na podlagi 1. točke prvega odstavka 157. člena Zakona o varstvu okolja (v nadaljevanju ZVO-1), ki določa, da če inšpektor pri opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora ugotovi, da je kršen zakon, drug predpis ali da naprava ali obrat ne delujeta v okviru okoljevarstvenega dovoljenja ali okoljevarstvenega soglasja ali potrdila, izdanega na podlagi tega zakona, ima pravico in dolžnost odrediti, da se nepravilnosti, ki jih ugotovi, odpravijo v roku, ki ga določi. Prav tako prvi odstavek 32. člena Zakona o inšpekcijskem nadzoru (v nadaljevanju ZIN), ki se v skladu s prvim odstavkom 156. člena ZVO-1 uporablja v nadzornih postopkih, ki se tičejo varstva okolja, prav tako določa, da če inšpektor pri opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora ugotovi, da je kršen zakon ali drug predpis oziroma drug akt, katerega izvajanje nadzoruje, ima pravico in dolžnost odrediti ukrepe v skladu s tem zakonom ali drugim zakonom, katerega izvajanje nadzoruje inšpektor, za odpravo nepravilnosti in pomanjkljivosti, v roku, ki ga sam določi. 12. Iz obrazložitev izpodbijane in pritožbene odločbe izhaja, da je bil predmet inšpekcijskega nadzora izpolnjevanje pogojev iz OVD glede ravnanja z odpadno embalažo, in sicer ali tožnica oddaja izločene frakcije odpadne embalaže, pridobljene po obdelavi v sortirnici v nadaljnje ravnanje družbam za ravnanje z odpadno embalažo (v nadaljevanju DROE), skladno s predpisi in veljavnim OVD. Na inšpekcijskih pregledih se je namrč ugotovilo, da tožnica tako označenih frakcij ne oddaja, pač pa jih prodaja na trgu. Gre za izločene frakcije nenevarnih odpadkov s klasifikacijskimi št. 150101 (papirna in kartonska embalaža), št. 150102 (plastična embalaža), št. 150104 (kovinska embalaža), št. 150106 (mešana embalaža, brez nagrobnih sveč), št. 150107 (steklena embalaža) in št. 150109 (embalaža iz tekstila), pridobljenih po obdelavi v sortirnici iz mešanih komunalnih odpadkov (v nadaljevanju MKO), ki jih je tožnica dolžna prevzemati od izvajalcev komunalnih javnih služb. 13. Pravna ali fizična oseba, ki predeluje ali odstranjuje svoje odpadke ali odpadke drugih povzročiteljev po predpisanih postopkih, mora za to imeti okoljevarstveno dovoljenje v skladu s tem zakonom (drugi odstavek 20. člena ZVO-1). Kot izhaja iz okoljevarstvenega dovoljenja št. 35472-11/2013-10 z dne 12. 7. 2013 Agencija Republike Slovenije za okolje, je bilo tožnici v skladu z 38. členom2 Uredbe o odpadkih izdano okoljevarstveno dovoljenje za obdelavo odpadkov v napravi X., ki se nahaja na zemljišču s parc. št. 1063/5 in 1065/2, obe k.o. ... (dokaz A3). Tožnica je namreč pooblaščeni izvajalec upravljalec Regijskega centra za ravnanje z odpadki Koroške in kot izhaja iz dopisa št. HS6-3/2018 z dne 12. 3. 2018 (dokaz A10) je tožnica izvajalec javne službe obdelave odpadkov.

14. Za sporne odpadke s klasifikacijsko št. 15 01... je bilo v OVD v točki 1.6.2 določeno, da mora upravljalec odpadke po izvedeni obdelavi v sortirnici skladiščiti ločeno in z njimi ravnati tako, da bodo izpolnjene zahteve za predvideni način nadaljnjega ravnanja, kot izhaja iz preglednice 2, pri čemer je v tej preglednici 2 naveden seznam izločenih frakcij, pridobljenih po obdelavi v tehnološki enoti sortirnica in je za vse sporne odpadke s klasifikacijsko št. 15 01... določeno, da morajo biti oddani v nadaljnje ravnanje družbam za ravnanje z odpadno embalažo. S temi odpadki je torej treba, ne glede na to, da so izločeni iz MKO, v vsakem primeru ravnati tako, da se oddajo v nadaljnjo predelavo DROE. Kaj pomeni oddajanje odpadkov pa je določeno v 12. točki 3. člena Uredbe o odpadkih in je tako oddaja odpadkov, oddaja odpadkov v nadaljnje ravnanje z evidenčnim listom, pri čemer je evidenčni list skladno z 2. točko 3. člena Uredbe o odpadkih listina, s katero imetnik odpadkov in oseba, ki odpadke prevzame, potrdita oddajo in prevzem pošiljke odpadkov.

15. Med strankama relevantno dejansko stanje ni bilo sporno. Tako ni bilo sporno, da tožeča stranka izločenih frakcij odpadkov iz MKO s klasifikacijskimi št. 15 01... ne oddaja v nadaljnje ravnanje DROE, pač pa navedene odpadke sama prodaja na trgu. Sodišče tako ugotavlja, da tožeča stranka z odpadki s klasifikacijkimi št. 15 01..., ki jih predhodno izloči iz MKO v sortirnici ni ravnala tako, kot ji nalaga OVD in prvi odstavek 18. člena Uredbe o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo, ki je bila veljavna v času izdaje izpodbijane odločbe.3 Slednji določa, da mora izvajalec javne službe za ravnanje z odpadno embalažo oddajati vso odpadno embalažo, ki je zbrana kot ločeno zbrana frakcija in izločena iz mešanih komunalnih odpadkov v centrih za ravnanje s komunalnimi odpadki. Odločitev tožene stranke, ki je tožnici naložila, da mora takoj pričeti z oddajanjem izločenih frakcij odpadne embalaže DROE je tako materialnopravno pravilna. Izrek izpodbijane odločbe pa tudi ni v nasprotju z obrazložitvijo, saj je izrek posledica ravnanja tožeče stranke, ki glede iz MKO izločenih frakcij s klasifikacijsko št. 15 01... ni bilo skladno z OVD, o čemer izhajajo razlogi iz obrazložitve prvostopne in pritožbene odločbe.

16. Četrti odstavek 18. člena Uredbe o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo še določa, da morata način oddaje in prevzema odpadne embalaže družba za ravnanje z odpadno embalažo in izvajalec javne službe urediti s posebno pogodbo. S to pogodbo se torej uredi le način oddaje in prevzema odpadne embalaže ter morebitni obseg (količina) odpadne embalaže, ki so jo DROE dolžne prevzeti v nadaljnjo predelavo, ne pa tudi način postopanja z odpadki, ki jih tožeča stranka prevzame v obdelavo preden te odpadke odda v nadaljnjo predelavo. Načina ravnanja z odpadno embalažo, po tem ko jo je tožnica že prevzela v svoj center, ni mogoče urediti s pogodbo z DROE in ga tudi nobena od predloženih pogodb ne ureja, pač pa je navedeno določeno v OVD. Kar je tožnica dolžna storiti z odpadki v skladu z OVD niti ne more biti predmet pogodbenega urejanja med tožnico in DROE.

17. Pa tudi sicer, ko sodišče presoja, ali je tožeča stranka ravnala skladno v izdanim OVD (z upravno odločbo) glede ravnanja z odpadno embalažo in posledično ali je inšpekcijski organ pravilno odločil in tožnici naložil ravnanje v skladu z OVD, so nerelevantna zatrjevanja tožeče stranke, ki se nanašajo na izvajanje pogodb, sklenjenih z DROE, saj se trditve tožeče stranke v tem delu ne nanašajo na upravno stvar, pač pa na izvrševanje medsebojne gospodarske pogodbe.4 Zato presoja pogodbenega razmerja med tožnico in DROE tudi ne more biti predmet inšpekcijskega nadzora, prav tako sodišče navedb tožeče stranke v tej smeri v obravnavani zadevi ne more upoštevati.

18. V zvezi z navedbami iz tožbe, da je tožnica poskušala „nelegalno izločeno embalažo iz skupine 20 01 02“ predati DROE, ki pa do trenutka vložitve tožbe (25. 1. 2019) ne želijo prevzema tovrstne embalaže, še posebej ob dejstvu, da za to nimajo podlage v OVD, pa sodišče še pripominja, da je po izdaji prvostopne in pritožbene odločbe, dne 29. 12. 2018 začel veljati Zakon o interventnih ukrepih pri ravnanju s komunalno odpadno embalažo in z odpadnimi nagrobnimi svečami (ZIURKOE),5 ki je uredil interventne ukrepe pri ravnanju s komunalno odpadno embalažo in odpadnimi nagrobnimi svečami z namenom odvrnitve tveganja za onesnaževanja okolja in zdravja ljudi ter zaradi doseganja okoljskih ciljev na področju ravnanja z odpadki (1. člen ZIURKOE). Navedeni zakon je začel veljati dne 29. 12. 2018 in je bil sprejet z namenom kopičenja prevelikih količin skladiščne komunalne odpadne embalaže, ki je privedla do razmnoževanja glodalcev in žuželk, ki so začele vdirati tudi v stanovanjske hiše in povzročile celo požarno ogroženost, saj je večina družb za ravnanje z odpadno embalažo v zadnjih mesecih pred sprejetjem zakona ustavila prevzem komunalne embalaže, kar vse izhaja iz Predloga Zakona o interventnih ukrepih pri ravnanju s komunalno odpadno embalažo in z odpadnimi nagrobnimi svečami EVA 2017-2550-0103. 19. Tako je bilo v prvem odstavku 4. člena ZIURKOE določeno, da inšpekcija za varstvo okolja v 10. delovnih dneh od uveljavitve ZIURKOE pri izvajalcih javne službe izvede ogled lokacij, kjer je predhodno skladiščena komunalna odpadna embalaža, Republika Slovenija pa zagotovi prevzem in obdelavo tako označenih odpadkov (5. člen ZIURKOE). V vmesnem času je torej država poskrbela, da se je stanje pri izvajalcih javnih služb in DROE, ki v letu 2018 niso prevzemale odpadne embalaže, saniralo.

20. Sodišče v upravnem sporu preveri izpodbijano odločbo po stanju (pravnem in dejanskem) na dan izdaje odločbe. V skladu z načelom zakonitosti iz 6. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP)6 se vprašanje formalne in materialne zakonitosti odločbe presoja po pravnem in dejanskem stanju ob izdaji odločbe, to je praviloma prvostopenjska odločba, torej na podlagi takrat veljavnih predpisov in pred izdajo odločbe ugotovljenih dejstev (138. člen ZUP7). Ker je tožena stranka v času izdaje izpodbijane odločbe pravilno uporabila materialno pravo, in ker sodišče tudi ob uradnem preizkusu izpodbijane odločbe ni našlo kršitev iz drugega odstavka 237. člena ZUP v zvezi s tretjim odstavkom 27. člena ZUS-1, je v skladu s prvim odstavkom 63. člena ZUS-1 tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.

1 Oznaka „15 01...“ pomeni, da gre za več frakcij odpadkov iz te skupine: 15 01 01, 15 01 02, 15 01 04, 15 01 06, 15 01 07 in 15 01 09. 2 Prvi odstavek 38. člena Uredbe o odpadkih določa, da izvajalec obdelave lahko obdeluje odpadke, če ima okoljevarstveno dovoljenje za predelavo ali odstranjevanje odpadkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja. 3 Ur. l. RS št. 84/06 s spremembami. 4 Smiselno tako sodba UPRS I U 2536/2017-10 z dne 22. 2. 2018. 5 Ur. l. RS, št. 84/18 z dne 29. 12. 2018. 6 Prvi odstavek 6. člena ZUP določa, da odloča organ v upravni zadevi po zakonu, podzakonskih predpisih, predpisih samoupravnih lokalnih skupnosti in splošnih aktih, izdanih za izvrševanje javnih pooblastil. 7 Prvi odstavek 138. člena ZUP določa, da je treba pred izdajo odločbe ugotoviti vsa dejstva in okoliščine, ki so za odločitev pomembne, in strankam omogočiti, da uveljavijo in zavarujejo svoje pravice in pravne koristi.