Jedro

Če upnik ne predlaga ustreznega sredstva izvršbe, je predlog za izdajo začasne odredbe neutemeljen, ne pa nepopoln. Sodišču takšnega predloga ni potrebno vračati v popravo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Tožena stranka krije sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, s katero naj bi se toženi stranki naložilo, da v osmih dneh vzpostavi prejšnje stanje tako, da povsem odstrani betonski zid med tožnikovo parcelo št. 1603/9 in parcelo tožene stranke št. 1609/10, obe k.o. S.. Toženi stranki se je zagrozilo z denarno kaznijo 15.000,00 EUR za primer, če ne bo ravnala v skladu z začasno odredbo. Začasno odredbo je med drugim zavrnilo tudi iz razloga, ker nima ustreznega sredstva izvršbe.

2. Zoper sklep sodišča prve stopnje je vložila pritožbo tožeča stranka. V pritožbi navaja, da ji nastaja konkretna škoda, ker ne more voziti po poti, ker cisterna, ki je pripeljala olje ni mogla na dvorišče, do hiše nima dostopa z avtomobilom, ki bi praznil greznico, prav tako pa ne more rešilni avto do hiše, da bi odpeljal mamo, ki je zelo bolna. Upnik bi z denarno kaznijo laže dosegel realizacijo začasne odredbe. Je pa predlagana začasna odredba v skladu z določilom 273. člena ZIZ, ki samo primeroma našteva vrste začasnih odredb.

3. Tožena stranka v odgovoru na pritožbo navaja, da tožnik ni imel mirne posesti na spornem dovozu. Tožnik ima dostop do svoje hiše po svojem zemljišču, parc. št. 1603/9, saj je dovozni del parcele širok od 3,44 do 3,50 m, kar je ustrezna širina za dovoz z vsemi vozili. Toženec pa je sporni zid zgradil še 20 cm od meje v notranjost svoje parcele 1603/10, k.o. S.. Po poti lahko tako vozijo vsa vozila za katere tožnik trdi, da ne morejo voziti. Tožnikova mati sploh ne živi v hiši tožnika, ampak biva v Domu starejših občanov v G. R..

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Kadar je sklep o začasni odredbi izdan v pravdnem postopku, ima učinek sklepa o izvršbi (268. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ).

To pomeni, da mora predlog za izdajo začasne odredbe vsebovati dejanje, ki se dolžniku nalaga (vsebina začasne odredbe), in sredstvo izvršbe, s katerim se bo začasna odredba realizirala.

Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da je odstranitev betonskega zidu dejanje, ki ga lahko opravi tudi kdo drug in da se izvršba opravi po določilu 1. odstavka 225. člena ZIZ tako, da sodišče pooblasti upnika, da na dolžnikove stroške zaupa to nekomu drugemu ali pa to stori sam, ne pa z zagrozitvijo denarne kazni, kot je to predlagal tožnik.

Tožnik je predlagal neustrezno sredstvo izvršbe in je iz tega razloga zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe utemeljena. Če upnik ne predlaga ustreznega sredstva izvršbe, je predlog za izdajo začasne odredbe neutemeljen, ne pa nepopoln. Sodišču takšnega predloga ni potrebno vračati v popravo.

6. Tožnik se v pritožbi neutemeljeno sklicuje na določilo 237. člena ZIZ, saj predlog ni zavrnjen iz razloga, ker bi upnik predlagal neustrezno začasno odredbo, ampak iz razloga, ker je upnik predlagal neustrezno sredstvo izvršbe (zagrozitev z denarno kaznijo).

Ker je bil predlog utemeljeno zavrnjen že iz tega razloga, pritožbenemu sodišču ni potrebno odgovarjati na ostale pritožbene navedbe.

7. Odgovor tožene stranke na pritožbo ni prispeval k pritožbeni odločitvi. Odgovor zato ni bil potreben. Tožena stranka mora zato sama nositi svoje stroške odgovora na pritožbo (165. člen ZPP v zvezi s 154. členom ZPP).