Jedro

Upnik v predlogu za izvršbo ni niti zatrjeval, da je dolžnikova s prejemom računa pogojevana obveznost nastala, in ker dolžnik za trditev, da računa ni prejel, dokazov ne more predložiti, njegovega ugovora ni mogoče obravnavati kot neobrazloženega oz. neutemeljenega.

Izrek

Kot pritožbi obravnavanemu ugovoru se u g o d i in se sklep o izvršbi sodišča prve stopnje v tč. 2 izreka r a z v e l j a v i .

O zahtevku in stroških bo odločano v pravdnem postopku pri Okrožnem sodišču v Celju.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom v izreku pod tč.

1 dolžniku naložilo, da v roku 8 dni po vročitvi sklepa upniku poravna v predlogu navedeno terjatev, pod tč. 2 je dovolilo predlagano izvršbo ter stroške upnika odmerilo na 16.750,00 SIT (tč.

3), s pravnim poukom izpodbijanega sklepa (tč. 4) pa je dolžnika poučilo o vsebini določb čl. 53/I in II ter čl. 54/II Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ).

Dolžnik je v brez prilog pravočasno vloženem ugovoru zoper navedeni sklep o izvršbi navajal,da po pregledu svoje dokumentacije ugotavlja, da računa št. 90052/95 in police nima. Zato prosi, da mu pošljejo še sklenjeno polico, ki se nanaša na ta račun. Dolžnik je presenečen, da ni bil obveščen ne po telefonu in ne pismeno. V letu 1995-1996 je bila poravnava ravno iz naslova nezgodnega zavarovanja, zato ne ve, zakaj ni prišlo do pobota, če je obstajal dolg z njegove strani.

Sicer pa je dolžnik zavarovanec upnika že okrog 20 let in plačuje znatno višje premije, kot je izterjevan znesek. Če res obstaja dolg, plačilo ni sporno. Dolžnik pa ni pripravljen plačati obresti in stroškov, ki so ali bodo nastali.

Kot pritožba obravnavani ugovor dolžnika je utemeljen.

V predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine se je upnik skliceval na račun št. 90052/95 z dne 4. 5. 1995, s katerim je uveljavljal plačilo oz. izterjavo na podlagi sklenjene zavarovalne pogodbe dospele premije. Sodišče druge stopnje še ugotavlja, da navedeni račun vsebuje tudi pripis, da se po dogovoru plača premija takoj po prejemu računa.

Sklepu o izvršbi,ki je bil izdan na podlagi cit. verodostojne listine, je dolžnik ugovarjal tudi s trditvijo, da navedenega računa ni prejel. Ker pa upnik nasprotnega ni zatrjeval, torej da je dolžnikova s prejemom računa pogojevana obveznost nastala, niti je ne izkazuje, ob nadaljnjem dejstvu, da dolžnik za svojo trditev dokazov ne more predložiti, njegovega ugovora ni mogoče obravnavati kot neobrazloženega oz. neutemeljenega.

Sodišče druge stopnje je zato kot pritožbi obravnavanemu ugovoru dolžnika ugodilo in izpodbijani sklep o izvršbi sodišča prve stopnje razveljavilo v delu, s katerim je dovoljena izvršba, postopek pa se bo po pravilih o postopku v gospodarskih sporih nadaljeval kot pri ugovoru zoper plačilni nalog pri Okrožnem sodišču v Celju kot stvarno in krajevno pristojnemu sodišču (čl. 62/II in čl. 15 ZIZ v zvezi s čl. 380/3, čl. 381, čl. 369/I Zakona o pravdnem postopku - ZPP(1977) ter čl. 46/I in čl. 481 ZPP v zvezi s čl. 2/1 Zakona o gospodarskih družbah ter čl. 134/I in čl. 101/II tč. 3 Zakona o sodiščih.

Pritožbeno sodišče je na podlagi določbe čl. 498/I Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99) postopek nadaljevalo na podlagi dosedanjega Zakona o pravdnem postopku (Uradni list SFRJ, št. 4/77, 36/77, 36/80, 69/82, 58/84, 74/87, 14/88, 57/89, 20/90 in 27/90), saj je bila izpodbijana odločba izdana pred uveljavitvijo novega zakona.