Jedro

Tako kot pri vprašanju stvarnih pravic glede infrastrukturnih omrežij, je treba tudi pri posesti nad njimi izhajati iz dejstva, da sta tako spodnja kot zgornja postaja krožne kabinske žičnice s kabelsko kanalizacijo fizično in funkcionalno povezana in tako skupaj tvorijo novo celoto - novo sestavljeno stvar in imajo le kot sestavljena stvar gospodarsko vrednost in svojo namembnost.

Izrek

I.Pritožba toženke se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v točkah V., VI., VII. in VIII. potrdi.

II.Pritožbi tožnice se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi v II., III. in IV. točki in vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

III.Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1.Tožnica je 16. 3. 2022 vložila tožbo zaradi motenja posesti na njenih komunikacijskih napravah, nameščenih na spodnji in zgornji postaji krožno kabinske žičnice (v nadaljevanju KKŽ) in v kabelski kanalizaciji med njima, ki jih uporablja za zagotavljanje elektronskih komunikacijskih storitev, ker je toženka med 14. 2. 2022 in 13. 3. 2022 večkrat samovoljno posegla v posest tožnice tako, da je v optičnem delilniku na zgornji postaji KKŽ namerno odvila optični spojnik. Tožnice je 22. 3. 2022 tožbo spremenila z razširitvijo tožbenega zahtevka na nova motilna ravnanja, s katerimi naj bi toženka motila posest tožnice tako, da je med vložitvijo tožbe in spremembo tožbe odvila in iztaknila dva optična spojnika na optičnem delilniku spodnje postaje KKŽ ter zamenjala ključavnico kletnega prostora, kjer je nameščen optični delilnik. Sodišče je z izpodbijanim sklepom spremembo tožbe dovolilo (I.). Tožnice je 18. 5. 2022 dopolnila tožbeni zahtevek tako, da je zahtevala izročitev ključev zunanjih vrat objekta spodnje in zgornje KKŽ ali namestitev starih ključavnic, kar pa je sodišče zavrnilo iz razloga zamude objektivnega enoletnega roka za vložitev tožbe iz 32. čl. Stvarnopravnega zakonika (SPZ), saj je sledilo toženki, da so bile ključavnice zunanjih vrat objektov spodnje in zgornje KKŽ zamenjane z elektronskimi ključavnicami konec leta 2020 (II.).

2.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo restitucijska zahtevka tožnice, saj je ugotovilo, da je toženka, na podlagi regulacijske začasne odredbe, nazaj namestila stari ključavnici na vrata obeh kletnih prostorov, tako zgornje kot spodnje postaje KKŽ (III. in IV.). Sodišče prve stopnje je nadalje v izpodbijanem sklepu ugodilo prepovednim zahtevkom tožnice ter toženki prepovedalo nadaljnje motenje na objektu spodnje postaje KKŽ, na kabelski kanalizaciji ter na objektu zgornje postaje KKŽ (V., VI., VII.). Sodišče je odločilo še, da mora tožena stranka tožeči povrniti njene pravdne stroške (VIII.).

3.Zoper sklep se iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odst. 338. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) pritožujeta obe stranki.

4.Tožnica sklep sodišča prve stopnje izpodbija v II., delno III. in v IV. točki ter pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep v II. točki spremeni tako, da dovoli spremembo tožbe z dne 18. 5. 2022 in ugodi zahtevku tožnice tudi v razširjenem delu. Predlaga tudi, da pritožbeno sodišče III. in IV. točko izreka izpodbijanega sklepa spremeni tako, da ugodi zahtevku tožnice na dopustitev stalnega in nemotenega dostopa do njenih naprav. Podredno predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa v II., III. in IV. točki in vrnitev sodišču prve stopnje v nov postopek.

5.Tožnica sklep III. in IV. točki izreka sklepa izpodbija v delu, v katerem je sodišče prve stopnje zavrnilo zahtevek tožnice, da ji toženka dopusti stalen in nemoten dostop do naprav elektronskega komunikacijskega omrežja v objektih zgornje in spodnje KKŽ na X., komunikacijskih kablov in vseh pripadajočih elementov elektronskega komunikacijskega omrežja v teh objektih. V II. točki izreka sklepa, s katerim je sodišče razširitev tožbenega zahtevke na izročitev ključev za vstop v objekt spodnje in zgornje postaje KKŽ zavrnilo, izpodbija pravilnost ugotovljenega dejanskega stanja in navaja, da sta priči A. A. in B. B. 15. 4. 2022 s svojimi ključi odklenili oba objekta, skladišča in arhiva v objektih pa nista mogla, ker še niso bile nazaj nameščene stare ključavnice, kot je nalagala začasna odredba P 46/2022 z dne 23. 3. 2022, do česar se sodišče ni opredelilo. Na podlagi navedenega je sodišče odločilo, da je tožnica zamudila enoletni objektivni rok iz 32. čl. SPZ. Toženka očita, da je sodišče napačno uporabilo 184. in 185. čl. ZPP, s tem pa je sodišče tožnici odvzelo možnost vsebinskega odločanja o spremenjeni tožbi. Zaradi neobrazložene zavrnitve izvedbe dokazov z zaslišanjem prič C. C., D. D. in E. E. pa je sodišče zagrešilo bistveno kršitev postopka po 8. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP. Sodišče tudi ni podalo jasnih razlogov zakaj ni sledilo izpovedbi prič A. A. in B. B. in s tem zagrešilo bistveno kršitev postopka po 14. in 15. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP. Tožnica izpodbija tudi odločitev sodišča v III. in IV. točki izreka sklepa z navedbo, da zahteva za dopustitev stalnega in nemotenega dostopa do naprav ni identična zahtevku na prepoved bodočih motilnih ravnanj.

6.Toženka sklep sodišča izpodbija v V., VI., VII. in VIII. točki izreka in pritožbenemu sodišču predlaga, naj sklep v tem delu razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek.

7.Toženka navaja zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje, saj naj tožnica ne bi imela posesti nad zadevno infrastrukturo temveč kvečjemu soposest. Navedeno naj bi pomenilo bistveno kršitev postopka po 14. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP. Toženka ugovarja, da so delavci tožnice, kot prej, v dogovoru s toženko dostopali do svoje infrastrukture, da so, če so v objekt vstopali sami, brez dovoljenja toženke, vstopali nepooblaščeno in v nasprotju z voljo toženke, ne pa izvrševali posest. Tako tožnica ni imela posesti nad objektom zgornje in spodnje postaje KKŽ, saj gre za masivna betonska objekta in s tako ugotovitvijo sodišča je sodišče napačno uporabilo določbe SPZ in napačno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje. Toženka trdi, da tožnica ni imela niti soposesti, saj imetništvo ključa ne izkazuje vedno posestništva. Prav tako ji je vedno omogočila, da je napake na svojih napeljavah odpravila. Toženka izpodbija sklep tudi v delu, ko se ta nanaša na kabelsko kanalizacijo, saj motilno ravnanje na tem delu ni bilo zatrjevano in ta del tako ne bi smel biti predmet motenjske pravde.

8.Toženka je na pritožbo tožnice odgovorila in predlagala njeno zavrnitev ter navedla, da dejstvo, da je toženka namestila električne ključavnice na vhodna vrata v objekt zgornje in spodnje postaje KKŽ izhaja iz dejstva, da je toženka zamenjala celotni sistem varovanja v letih od 2018 do 2020, v vrednosti 40.000,00 EUR in je uporaba ključavnic logična posledica nakupa.

9.Pritožba tožnice je utemeljena, pritožba toženke pa je neutemeljena.

O tožničini pritožbi

10.Utemeljen je očitek sodišču prve stopnje, da ni dovolilo spremembe tožbe tožnice z dne 18. 5. 2022, ker je sledilo toženki, da so bile ključavnice vrat objektov spodnje in zgornje postaje KKŽ zamenjane z elektronskimi ključavnicami konec leta 2020, zaradi česar naj bi tožnica zamudila enoletni objektivni rok za vložitev tožbe iz 32. čl. SPZ. Sodišče je svojo odločitev oprlo zgolj na predloženi račun za nakup varnostnega sistema, iz katerega izhaja, da je bil sistem nameščen in vzpostavljen leta 2020, kar naj bi dopolnjevale izpovedbe prič F. F. in G. G., ki sta oba izpovedala, da so bile ključavnice zamenjane v času "korone", da so se elektronski ključi začeli uporabljati takoj, vstop z navadnim ključem pa ni bil več mogoč. Sodišče je upoštevalo tudi dejstva, da je bil v času obratovanja KKŽ dostop do arhiva in skladiščnega prostora mogoč tudi skozi vhod, ki so ga uporabljali smučarji in uporaba zunanjih vrat objekta ni bila nujna ter da so zaposleni tožeče stranke na objekte hodili največ dvakrat letno.

11.Drži pritožbeni očitek tožnice, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do izpovedb prič A. A. in B. B., da sta v objekt vstopila s svojimi ključi še dne 15. 4. 2022, ko sta prišla preverit izvrševanje začasne odredbe. Sodišče prve stopnje navede samo, kdaj sta priči opazili elektronske ključavnice ter da je bil v času obratovanja žičnice dostop do arhiva in skladiščnega prostora mogoč skozi vhod, ki so ga uporabljali smučarji in uporaba zunanjih vrat objekta ni bila nujna. Zgolj možnost vstopiti skozi vhodna vrata, ki so jih uporabljali smučarji, ne dokazuje, da so delavci tožnice tam 15. 4. 2022 vstopili. Sodišče prve stopnje je pri tem spregledalo, da sta priči 15. 4. 2022 na objekt prišli po končani smučarski sezoni, ko toženkinih zaposlenih v objektih ni bilo, kar izhaja tudi iz navedb toženke v ugovoru zoper sklep o začasni odredbi z dne 19. 4. 2022 in so bila vrata za vstop v objekta zaklenjena. Nelogično je arumentiranje sodišča prve stopnje, da delavci tožnice elektronskih ključavnic niso opazili že prej, ker so po izpovedbi priče A. A. na objekte hodili nekje dvakrat letno, saj iz spisa izhaja, da so delavci tožnice dostopali do zgornje in spodnje postaje KKŽ več kot dvakrat letno. Utemeljen pa je tudi pritožbeni očitek, da sodišče prve stopnje pri dokazni oceni ni upoštevalo, da je toženka glede zamenjave ključavnic tekom postopka podajala nasprotujoče si navedbe in je svojo odločitev oprlo na predloženi račun G. za nakup varnostnega sistema s pametnimi ključavnicami, do vsebine katerega pa se ni opredelilo, prav tako pa iz računa ne izhaja, da bi bil sistem ključavnic montiran. Sodišče prve stopnje ni ugotavljalo, koliko ključavnic je bilo kupljenih in koliko vrat je na obeh objektih, da bi lahko na podlagi tega sklepalo, kot zatrjuje toženka, da so bile elektronske ključavnice nameščene na vrata, ki jih je s svojima ključema prej odpirala tožnica.

12.Držijo navedbe tožnice, da prepovedni zahtevek ni enak restitucijskemu, toda restitucijski zahtevek lahko od toženke zahteva le, da vzpostavi prvotno stanje pred motenjem, ne more pa toženki naložiti novih obveznosti. Sodišče prve stopnje je tu izhajalo iz predpostavke, da je sprememba tožbe, s katero je tožnica terjala samostojni dostop v objekt z lastnimi ključi, prepozen. Če bo sodišče prve stopnje v novem postopku ugotovilo, da sprememba tožbe ni bila prepozna, potem mora ponovno odločiti tudi o restitucijskem zahtevku, v delu, ki se nanaša na ključavnici vrat v objekta spodnje in zgornje postaje KKŽ bodisi, da se vrne prvotni ključavnici katerih ključ ima tožnica bodisi, da tožnici da ključe novih ključavnic.

O toženkini pritožbi

13.Toženka neutemeljeno očita, da tožnica na spodnji in zgornji postaji KKŽ in kabelski kanalizaciji ni imela posesti, kvečjemu soposest. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo prav to, da je tožnica objekta in prostora uporabljala na način, ki ustreza definiciji soposesti, saj je ugotovilo, da ni potrebovala posebnega dovoljenja toženke za vstop v objekta in v prostore arhiva in skladišča, kjer je imela nameščeno svojo infrastrukturo. Svojo ugotovitev je sodišče prve stopnje podprlo z razlogom, da je zakoniti zastopnik toženke izpovedal, da je prav zaradi neustreznega nadzora objektov namestil nove ključavnice, kar pa samo potrjuje dejstvo, da delavci tožnice za vstop v objekta niso potrebovali dovoljenja oziroma sodelovanja toženke, saj bi bil tako nadzor zagotovljen že s tem, kot je pravilno ocenilo sodišče prve stopnje. Prepovedni in restitucijski zahtevek pa se ne razlikujeta v primeru, če gre za motenje (izključne) posesti ali pa za motenje soposesti. Bistveno je, da je bilo (so)posestniku onemogočen oz. moten dotedanji način uporabe stvari.

14.Dokazna ocena o tem, da je bilo motenje storjeno, je jasna, pregledna in prepričljiva ter je pritožbeni očitki ne omajejo. Ocena, da je imela tožnica (so)posest prostorov s tem, ko je imela ključe, je pravilna. Preko izvrševanja soposesti prostorov je izvrševala posest na svojih napravah. Ključev zadevnih prostorov ni imela kot detentor, imela je voljo izvrševati posest za svojo dejavnost in v tem obsegu je uporabljala prostore, ki so ji bili dostopni s ključi. Pravilna je tudi ocena, da je šlo za motenje posesti, ko so toženkini zaposleni posegali v tožničino napeljavo. To, da naj bi toženka praviloma omogočala tožničinim delavcem odpravo napak (ki jih je pred tem svojim ravnanjem denimo sama povzročila), na navedeno oceno, da je šlo pri ugotovljenih posegih v napeljave za motenje posesti, ne vpliva.

15.Neutemeljena pa je tudi pritožba toženke v delu, ko navaja, da posest same kabelske kanalizacije ni bila motena. Ocena sodišča prve stopnje je tudi v tem delu pravilna (glej 17. tč. obrazložitve izpodbijanega sklepa). Tako kot pri vprašanju stvarnih pravic glede insfrastrukturnih omrežji, je treba tudi pri posesti nad njimi izhajati iz dejstva, da sta tako spodnja kot zgornja postaja KKŽ s kabelsko kanalizacijo fizično in funkcionalno povezana in tako skupaj tvorijo novo celoto - novo sestavljeno stvar in imajo le kot sestavljena stvar gospodarsko vrednost in svojo namembnost. Če bi na zadevno infrastrukturno omrežje gledali kot na nepovezane enote, na katerih bi morali ločeno uveljavljati pravno varstvo, potem bi povsem izvotlili tožničino pravico do pravne varnosti. Toženka bi lahko na vsakem delu omrežja ločeno izvajala motilna ravnanja, omrežje pa ves čas ne bi delovalo. Infrastrukturna omrežja je torej treba obravnavati kot eno, iz več (nekdanjih) stvari sestavljeno stvar, ki je fizično povezana zaradi svoje funkcionalnosti in namembnosti. Iz navedenih razlogov je pritožba toženke tudi v tem delu neutemeljena.

16.Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 2. tč. 365. čl. ZPP zavrnilo pritožbo toženke kot neutemeljeno in izpodbijani sklep potrdilo v točkah V., VI., VII. in VIII. , ugodilo pa je pritožbi tožnice in sklep prvostopenjskega sodišča razveljavilo v II., III. in IV. točki ter zadevo vrnilo v tem obsegu sodišču v nov postopek (3. tč. 365. čl. ZPP). V novem postopku bo moralo sodišče razjasniti, kdaj so bila na vrata spodnje in zgornje postaje KKŽ, ki jih je za vstop v ta dva objekta s svojimi ključi odklepala tožnica, res nameščena elektronske ključavnice. Pri tem bo treba napraviti celovito dokazno oceno vseh izvedenih dokazov, nato pa ponovno oceniti, ali je treba ugoditi zahtevku tudi v tem delu.

17.Ker je od morebitne dopustitve spremembe tožbe z dne 18. 5. 2022 odvisen nadaljnji potek postopka, pritožbeno sodišče ni samo odločilo o zadevi in je zadevo vrnilo v nov postopek sodišču prve stopnje. V postopku s pritožbo zoper sklep se tudi ne uporabljajo določbe o pritožbeni obravnavi iz 1. odst. 366. čl. ZPP in pritožbeno sodišče ne more opraviti obravnave, brez nje pa ne seme spremeniti dokazne ocene sodišča prve stopnje.

18.Odločitev o stroških pritožbenega postopka se, na podlagi tretjega odstavka 165. člena ZPP, pridrži za končno odločbo.

-------------------------------

1Prim. sklep VSL II Cp 1994/2017.

2Damjan, M., Vlahek, A., Stvarnopravna opredelitev infrastrukturnega omrežja, Gradivo za Dneve civilnega in gospodarskega prava, Inštitut za primerjalno pravo Pravne fakultete Univerze v Ljubljani, Portorož, 2023.

3Stroškovna odločitev ni bila konkretno in obrazloženo izpodbijana, uradni preizkus pa tudi v tem delu ne pokaže relevantne napake.

4Ude, L., Galič, A. (2009). Pravdni postopek, zakon s komentarjem. Ljubljana: GV Založba, str. 512.

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Stvarnopravni zakonik (2002) - SPZ - člen 32, 33, 34

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.