Jedro

V situaciji, ko tožena stranka ni odgovorila na dopolnitev tožbe tožeče stranke, njene poprejšnje ugovorne navedbe pa so bile povsem pavšalne in so zadoščale le za obrazloženost ugovora v izvršilnem postopku, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da se štejejo navedbe tožeče stranke v pripravljalni vlogi za resnične in da dejansko stanje ni (več) sporno.

Izrek

I. Pritožba tožene stranke se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odločilo, da sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. VL 155722/2014 z dne 19. 11. 2014 ostane v 1. odstavku izreka v veljavi zaradi plačila 2.183,11 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 710,68 EUR od 14. 6. 2014 dalje do plačila, od zneska 307,67 EUR od 20. 6. 2014 dalje do plačila, od zneska 733,55 EUR od 27. 6. 2014 dalje do plačila, od zneska 80,52 EUR od 29. 6. 2014 dalje do plačila, od zneska 308,01 EUR od 5. 7. 2014 dalje do plačila in od zneska 42,68 EUR od 18. 11. 2014 dalje do plačila, in v 3. odstavku izreka za izvršilne stroške v višini 44,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 30. 11. 2014 dalje do plačila (I. točka izreka). V preostalem delu je 1. odstavek izreka sklepa o izvršbi razveljavilo in tožbeni zahtevek zavrnilo (II. točka izreka).

2. Tožena stranka je zoper izpodbijano sodbo pravočasno vložila pritožbo. Navaja, da jo vlaga zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotno ter nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. Višjemu sodišču je predlagala, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglasila je stroške pritožbenega postopka.

3. Tožeča stranka je odgovorila na pritožbo tožene stranke in predlagala njeno zavrnitev ter potrditev izpodbijane sodbe. Stroškov odgovora na pritožbo ni priglasila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V tem gospodarskem sporu gre za spor majhne vrednosti, saj se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR (prvi odstavek 495. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP). Sodba, s katero je končan spor v postopkih v sporu majhne vrednosti, se sme izpodbijati samo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP).

6. Neutemeljene so (smiselne) pritožbene navedbe tožene stranke, da je izpodbijana sodba obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka iz 10. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker je sodišče prve stopnje izdalo sodbo brez glavne obravnave, pa bi jo moralo opraviti. Sodišče prve stopnje se je namreč pravilno oprlo na določbo prvega odstavka 454. člena ZPP, ki določa, da če sodišče po prejemu odgovora na tožbo oziroma po prejemu pripravljalnih vlog ugotovi, da med strankama ni sporno dejansko stanje in da ni drugih ovir za izdajo odločbe, izda odločbo brez razpisa naroka.

7. Tožena stranka neutemeljeno navaja, da je bilo dejansko stanje med pravdnima strankama sporno. Sodišče mora ob presoji, kdaj je dejansko stanje sporno, upoštevati tudi določbo drugega odstavka 214. člena ZPP, ki določa, da se dejstva, ki jih stranka ne zanika, ali jih zanika brez navajanja razlogov, štejejo za priznana, razen če namen zanikanja izhaja iz siceršnjih navedb stranke. Stranka lahko učinek domneve priznanja dejstev prepreči z izjavo, da ne pozna dejstev, vendar le, če gre za dejstva, ki se ne nanašajo na ravnanje te stranke ali na njeno zaznavanje.

8. Sprva je treba pojasniti, da se je postopek začel z izdajo sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, zoper katerega je tožena stranka (takrat dolžnik) vložila obrazložen ugovor. V njem je za fakturo z oznako R 748-11188(pravilno 11186)-2014 z dne 19. 6. 2014 navedla, da zapade v plačilo 2. 2. 2015 (vendar za svoje stališče ni navedla nobenih razlogov), za fakturo z oznako R 748-28-2014 z dne 31. 3. 2014 pa, da ugovarja obrestovanju obresti in da ga ni nikoli prejela. Tudi za ostale vtoževane račune je zatrjevala, da jih ni nikoli prejela in da ne ve, na kaj se nanašajo. Tak ugovor je sicer obrazložen ugovor, zaradi česar je sodišče razveljavilo sklep o izvršbi v delu, v katerem je bila dovoljena izvršba, postopek pa se je nadaljeval v pravdnem postopku (drugi odstavek 62. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ). Vendar pa bi morala tožena stranka glede na dopolnitev tožbe tožeče stranke v pravdnem postopku te svoje trditve bolj konkretizirati, oziroma navesti kakšne druge trditve, da bi bilo mogoče reči, da je trditvam tožeče stranke konkretizirano nasprotovala.

9. Tožeča stranka je namreč v dopolnitvi tožbe podala konkretizirane trditve o temelju in višini terjatve, vendar tožena stranka po tem ni vložila nobene vloge več. Tožeča stranka je v dopolnitvi tožbe navedla, da je toženi stranki dobavljala blago, ki ga je tožena stranka prejela, kar dokazujejo podpisi na dobavnicah. Za vsako vtoževano fakturo posebej je pojasnila, kolikšna je njena višina, kdaj je bila izdana in kdaj zapade v plačilo, ter nadalje še, v zvezi s katero dobavnico je bila izdana. K vlogi je priložila vtoževane fakture in dobavnice. Tožena stranka se do teh trditev in dokazov ni opredelila, na kar se je oprlo tudi sodišče prve stopnje in je v obrazložitvi izpodbijane sodbe pojasnilo, zakaj šteje, da je tožeča stranka dokazala obstoj vtoževane terjatve. Zato tožena stranka neutemeljeno navaja, da je izpodbijana sodba brez razlogov o odločilnih dejstvih (14. točka drugega odstavka 339. člena ZPP).

10. Trditev tožene stranke iz ugovora zoper sklep o izvršbi, da vtoževanih faktur ni prejela in da ne ve, na kaj se nanašajo, glede na dopolnitev tožbe tožeče stranke (na način, kot je pojasnjeno v prejšnjem odstavku obrazložitve) ni bilo (več) mogoče šteti kot obrazloženo nasprotovanje vtoževani terjatvi. Tudi ugovorne trditve o zapadlosti za fakture R 748-11186-2014 z dne 19. 6. 2014 so ostale nekonkretizirane. Sodišče prve stopnje je delno upoštevalo le ugovor zoper obrestni del zahtevka, ki je vezan na uporabo materialnega prava. V tej situaciji, ko tožena stranka ni odgovorila na dopolnitev tožbe tožeče stranke, njene poprejšnje ugovorne navedbe pa so bile povsem pavšalne in so zadoščale le za obrazloženost ugovora v izvršilnem postopku, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da se štejejo navedbe tožeče stranke v pripravljalni vlogi za resnične in da dejansko stanje ni (več) sporno (prim. sodbo VSC Cpg 32/2013 z dne 26. 3. 2013).

11. Tožena stranka v pritožbi navaja, da tožeča stranka ni predložila izpisa konto kartic in naročil, in da se dobavnice ne nanašajo na izstavljene račune, vendar s temi navedbami v pritožbenem postopku ne more uspeti. Morala bi jih namreč navesti že pred sodiščem prve stopnje, in sicer v vlogah, ki jih predvideva 452. člen ZPP (453. člen ZPP). Tožena stranka s temi trditvami izpodbija dokazno oceno sodišča prve stopnje, s tem pa uveljavlja pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja, ki pa v sporih majhne vrednosti ni dopusten (prvi odstavek 458. člena ZPP).

12. Glede na navedeno pritožbene navedbe niso utemeljene in ker višje sodišče ni ugotovilo niti kršitev, na katere v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo tožene stranke zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

13. Ker tožena stranka s pritožbo ni uspela, sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).