Jedro

Odplačna pridobitev poslovnih prostorov ni ovira za izdajo začasne odredbe po zakonu o lastninskem preoblikovanju podjetij.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je tožena stranka ugodila predlogu B.P. za izdajo začasne odredbe o zavarovanju denacionalizacijskega zahtevka v procesu lastninskega preoblikovanja podjetja. Z začasno odredbo je navedenemu podjetju prepovedala razpolaganje s poslovnimi prostori v izmeri 65,94 m2 v hiši ..., na zemljišču parc. št. 147, vl. št. 1502, ki so v zemljiški knjigi knjiženi kot družbena lastnina z imetnikom pravice uporabe. Z istim sklepom je tožena stranka tožeči stranki odredila, da te nepremičnine popiše in izloči iz lastninskega preoblikovanja ter da jih uporablja kot dober gospodar.

Zoper ta sklep je tožeča stranka 12.2.1993 vložila tožbo, v kateri navaja, da je za sporno nepremičnino plačala odškodnino za pridobitev pravice uporabe, zato meni, da izpodbijani sklep ni ustrezen in predlaga, da ga sodišče razveljavi.

Tožena stranka je 6.5.1993 vložila odgovor na tožbo v katerem navaja, da dejstvo, da je tožeča stranka plačala občini odškodnino za preneseno pravico uporabe na poslovnih prostorih ni relevantno za samo izdajo sklepa - začasne odredbe po zakonu o lastninskem preoblikovanju podjetij. To dejstvo je po mnenju tožene stranke pomembno le pri določitvi odškodnine po zakonu o denacionalizaciji, ki v 73. členu določa, da gre zavezancem, ki so pridobili nepremičnino odplačno, odškodnina po predpisih o razlastitvi in prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini. Odškodnina jim gre v obliki obveznic v breme Slovenskega odškodninskega sklada. Predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Izpodbijani sklep o začasni odredbi je tožena stranka izdala po zakonu o lastninskem preoblikovanju podjetij (Uradni list RS, št. 55/92 in 31/93 - ZLPP) na pravočasno vložen predlog upravičenca. Po določbi 12. člena tega zakona se začasna odredba lahko izda, če je dejanska in pravna podlaga predloga po vsebini in obsegu verjetno izkazana. Iz listin v upravnem spisu in na podlagi citiranih zakonskih določb sodišče ugotavlja, da so vsi navedeni pogoji za izdajo začasne odredbe podani. Tožeča stranka niti sama ne oporeka, da je nepremičnina, za katero se ji z začasno odredbo prepoveduje razpolaganje, predmet denacionalizacije. Nepremičnina je bila nacionalizirana po zakonu o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč, kot izhaja iz odločbe Komisije za nacionalizacijo Občinskega ljudskega odbora z dne 21.8.1959, ki je v upravnem spisu. Sodišče se strinja s stališčem tožene stranke v odgovoru na tožbo, da dejstvo, če je tožeča stranka obravnavane poslovne prostore pridobila z odplačnim poslom ni ovira za izdajo začasne odredbe, saj je po zakonu o denacionalizaciji, tudi v takih primerih možno nepremičnino vrniti upravičencu v last in posest. Po določbi 73. člena zakona o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91, 31/93 - ZDEN) se zavezancem, iz katerih sredstev se vrne nepremičnina, ki so jo pridobili odplačno, prizna odškodnina po predpisih o razlastitvi in prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini. Izdana začasna odredba ne vpliva na način vrnitve podržavljene nepremičnine, razen da se nepremičnina ne bi mogla vrniti v naravi, če začasna odredba ne bi bila izdana (2. odstavek 15. člena zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij).

Ob obrazloženem sodišče ugotavlja, da je izpodbijani sklep tožene stranke zakonit, zato je na podlagi določbe 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih (Uradni list SFRJ, št. 4/77, 60/77 in Uradni list RS, št. 55/92), ki se v skladu z določbo 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I) smiselno uporablja kot predpis Republike Slovenije, tožbo zavrnilo kot neutemljeno.