Jedro

Pritožba povzema določene dele izpovedbe nadzornice ter glede njih podaja svoj zaključek. S tem pritožba uveljavlja pritožbeni razlog zmotno ugotovljenega dejanskega stanja in ni moč govoriti o kršitvi pravice do dokazovanja ali vnaprejšnji dokazni oceni.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Tožena stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka, mora pa tožeči stranki v 15 dneh povrniti njene stroške pritožbenega postopka v znesku 373,32 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po izteku izpolnitvenega roka dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razveljavilo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. VL 91208/2018 z dne 16. 10. 2018 in toženki naložilo plačilo 12.201,42 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi (I. točka izreka). Toženki je naložilo še povračilo pravdnih stroškov (II. točka izreka).

2. Zoper sodbo se pritožuje toženka iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu ZPP in višjemu sodišču predlaga, da sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne v celoti oz. podredno, da sodbo razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje. Priglasila je stroške pritožbenega postopka.

3. V odgovoru na pritožbo se tožnica zavzema za zavrnitev pritožbe. Priglasila je stroške pritožbenega postopka.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožnica v sporu zahteva plačilo dodatnih gradbenih del, in sicer naročena dodatna dela za gradnjo opornega zidu. Iz prvostopenjske sodbe izhajajo naslednja ključna dejstva: - pravdni stranki sta imeli sklenjeno gradbeno pogodbo za gradnjo stanovanjskega objekta – dvojček; - gradnja opornega zidu je predstavljala nujno potrebno dodatno delo, ki je bilo izvedeno po naročilu nadzornega organa; - zgrajeni oporni zid je predstavljal nujno začasno rešitev; - tožnica kot izvajalka in nadzorni organ sta toženko kot investitorja opozorila, da naj zaprosi projektanta, statika in geologa, naj podajo končno rešitev za izvedbo dodatnega dela zunanjih podpornih zidov in da bo verjetno treba dobiti gradbeno dovoljenje; - zaradi nezadostne kvalitete opornega zidu je nadzorni organ izvajalcu znižal ceno.

6. Pritožba sodišču prve stopnje očita, da je kršilo njeno pravico do dokazovanja, saj naj bi sodnik sprejel vnaprejšnjo dokazno oceno in naj ne bi upošteval navedb ter dokazov toženke. Navedenemu pa višje sodišče ne more pritrditi. V nadaljevanju pritožba namreč povzema določene dele izpovedbe nadzornice A. A. ter glede njih podaja svoj zaključek. S tem pritožba uveljavlja pritožbeni razlog zmotno ugotovljenega dejanskega stanja in ni moč govoriti o kršitvi pravice do dokazovanja ali vnaprejšnji dokazni oceni. Iz prvostopenjske sodbe namreč izhaja, da je sodišče zaključke sprejelo na podlagi izpovedbe priče A. A., B. B. ter listinskih dokazov v spisu. Glede vseh izvedenih dokazov se je sodišče prve stopnje ustrezno opredelilo, njegove zaključke pa sprejema tudi višje sodišče. 7. Pritožba izpostavlja del izpovedbe priče A. A., kjer je ta izpovedala: _„... bi pa mogel biti po moje čisto drug detajl […] zida […] Bi ga mogel dati projektant, razumete, pa statik. Več armature bi mogel notri dat.“_ S tem delom pa se v bistvu potrjuje zaključek sodišča prve stopnje, da je bil zid le začasne narave in da bi moral investitor za trajno rešitev pridobiti projektanta in statika ter predlagati končno rešitev.

8. Tudi po presoji višjega sodišča dveh ključnih dejstev, to je, da je bil zid le začasne narave in da je bil investitor pozvan k angažiranju projektanta, statika in geologa zaradi trajnejše rešitve, pritožba ne izpodbija. Tako ne more biti dvoma, da je med strankama obstajal dogovor o izgradnji opornega zidu začasne narave, investitor pa je bil seznanjen s tem, da bo moral sam pristopiti k trajnejši rešitvi. Višje sodišče tudi ne more slediti pritožbi, da zid zaradi nekvalitetne izvedbe nima funkcije začasnega opornega zidu, kar pomeni, da tožnica naročila ni izpolnila. Glede na nesporno dejstvo, da je bil objekt dokončan in prodan ter da zid še vedno stoji, je po presoji višjega sodišča opravil svojo nalogo z vidika začasne nujne rešitve.

9. Pritožba tudi nima prav, ko navaja, da je sodišče prve stopnje zavrnilo dokaz z izvedenskim mnenjem C. C., ki ga je toženka pridobila pred pravdo. Res je sodišče prve stopnje navedlo, da dokaz ni uporaben, vendar se je do njega vseeno opredelilo. Tako je obrazložilo, da predpravdno izvedensko mnenje govori o projektu projektanta D., d. o. o. in so dela izvedena napačno. Vendar pa je bilo v pravdi kot nesporno ugotovljeno, da je izvajalec opravljal delo po naročilu in navodilu nadzornega organa. Za oporni zid torej ni obstajal kakšen projekt, saj je šlo za nujno in začasno rešitev.

10. V skladu s 653. členom Obligacijskega zakonika – OZ lahko izvajalec izvede nepredvidena dela tudi brez poprejšnjega soglasja naročnika, če si ga zaradi njihove nujnosti ni mogel preskrbeti. Nepredvidena dela so tista, ki jih je bilo treba nujno opraviti, da bi bila zagotovljena stabilnost objekta ali da ne bi nastala škoda, povzročila pa jih je nepričakovana težja narava zemljišča, nepričakovana voda ali kakšen drug izreden in nepričakovan dogodek. Izvajalec ima pravico do pravičnega plačila za nepredvidena dela, ki jih je bilo treba opraviti. Na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja je tožbeni zahtevek utemeljen, odločitev sodišča prve stopnje pa pravilna.

11. S tem je višje sodišče odgovorilo na vse pomembne pritožbene navedbe (prvi odstavek 360. člena ZPP). Pritožbeni razlogi so neutemeljeni, višje sodišče pa tudi ni zaznalo nobenih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP). Zato je odločilo, kot izhaja iz izreka te sodbe (353. člen ZPP).

12. Ker tožena stranka s pritožbo ni uspela, sama krije svoje stroške pritožbenega postopka, mora pa tožeči stranki povrniti njene stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP). Ti v skladu s priglašenim stroškovnikom in Odvetniško tarifo (OT) znašajo 500 točk za odgovor na pritožbo (OT), materialni stroški v skladu z 11. členom OT oz. 10 točk in 22% DDV. Vrednost točke je 0,60 EUR. Skupno pritožbeni stroški tožene stranke znašajo 373,32 EUR. Zakonske zamudne obresti tečejo od poteka 15 dnevnega roka za izpolnitev dalje (prvi odstavek 299. in prvi odstavek 378. člena OZ ter 313. člen ZPP).