Jedro

Višje sodišče primarno, glede na naravo in vsebino sprejete izpodbijane odločitve ocenjuje, da je pritožniku kot sinu pokojnega oškodovanca in torej tudi enemu od upravičencev iz 55. člena ZKP, izhajajoč iz 25. člena Ustave Republike Slovenije, treba omogočiti učinkovito pravico do pravnega sredstva.

Izrek

I. Pritožba vlagatelja B. B. se kot neutemeljena zavrne.

II. Stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena Zakona o kazenskem postopku ter potrebni izdatki obdolženca in potrebni izdatki in nagrada njegovega zagovornika v pritožbenem postopku, obremenjujejo proračun.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče na Ptuju je z izpodbijanim sklepom kazenski postopek zoper obdolženega A. A., zaradi storitve kaznivega dejanja grožnje po prvem odstavku 135. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1), na podlagi tretjega odstavka 239. člena v zvezi s 429. členom Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), ustavilo. Glede stroškov kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP ter potrebnih izdatkov obdolženca ter potrebnih izdatkov in nagrade njegovega zagovornika je odločilo, da obremenjujejo proračun, po prvem odstavku 94. člena ZKP pa je obdolženec dolžan povrniti krivdno povzročene stroške v znesku 142,25 EUR.

2. Zoper sklep se je pritožil B. B. - sin pokojnega oškodovanca D. D., z laično pritožbo, v kateri se smiselno zavzema za nadaljevanje kazenskega postopka zoper obdolženca.

3. Zagovornik obdolženca odvetnik dr. C. C. v odgovoru na pritožbo višjemu sodišču predlaga, da jo kot nedovoljeno zavrže oziroma podredno kot neutemeljeno zavrne.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Višje sodišče primarno, glede na naravo in vsebino sprejete izpodbijane odločitve ocenjuje, da je pritožniku kot sinu pokojnega oškodovanca in torej tudi enemu od upravičencev iz 55. člena ZKP, izhajajoč iz 25. člena Ustave Republike Slovenije, treba omogočiti učinkovito pravico do pravnega sredstva. Na tej podlagi mu je zato treba priznati status upravičenca do pritožbe zoper izpodbijani sklep, kar pomeni, da je njegova pritožba dovoljena in terja vsebinsko presojo.

6. Vendar ni utemeljena. Sodišče prve stopnje je namreč na podlagi ugotovitev, da je po smrti oškodovanca njegova zunajzakonska partnerka umaknila predlog za kazenski pregon zoper obdolženca, kateremu se očita kaznivo dejanje kot tako imenovani predlagalni delikt, pravilno, v skladu z določbo tretjega odstavka 293. člena v zvezi z 2. točko 357. člena in v zvezi s 429. členom ZKP, kazenski postopek zoper obdolženca ustavilo. Pravilno je argumentiralo, da lahko po smrti oškodovanca katerakoli oseba iz 55. člena ZKP umakne predlog za pregon, kot sicer utemeljeno navaja tudi zagovornik v odgovoru na pritožbo, umik predloga enega od upravičencev pa hkrati pomeni, da drugi upravičenci ne morejo (več) prevzeti pregona.1 Na tej podlagi je sodišče prve stopnje, kljub vztrajanju oziroma želji pritožnika za nadaljevanje postopka zoper obdolženca, upoštevaje (nepreklicni) umik predloga ene upravičenke - zunajzakonske partnerke pokojnega oškodovanca, kazenski postopek zoper obdolženca pravilno in utemeljeno ustavilo.

7. Pritožnik sicer ne izpodbija pravilnosti razlogov izpodbijanega sklepa, temveč primarno trdi, da mu je znana vsebina izrečenih groženj in da je obdolženec grozil tudi njemu, dodatno pa izraža svoje mnenje o razlogih oziroma motivih zunajzakonske partnerke pokojnega očeta za umik predloga za pregon. Vendar te navedbe ob dejstvu, da je izpodbijana odločitev zgolj procesno pravne narave, ne morejo biti predmet tega pritožbenega preizkusa. Zato je višje sodišče pritožbo vlagatelja B. B. kot neutemeljeno zavrnilo (tretji odstavek 402. člena ZKP).

8. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 98. člena v zvezi s prvim odstavkom 96. člena ZKP.

1 Š. Horvat, Zakon o kazenskem postopku s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2004, str. 131, tč. 5 in sklep VSL II Kp 195/2009 z dne 11. 3. 2009.