Jedro

Stranka, ki ima služnostno pravico dosmrtnega stanovanja v stavbi, ne more uspešno preprečiti izdaje dovoljenja za dovolitev priglašenih vzdrževalnih del investitorju - lastniku na stavbi iz razloga, ker naj bi ji bilo v času izvajanja teh del onemogočeno bivanje v tej stavbi. Samo izvajanje del, ki sledi odločbi o priglasitvi del ni več stvar postopka za priglasitev del, ampak je to dejansko stvar dogovora med investitorjem in stranko, ki ima pravico služnosti.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožnice zoper odločbo Sekretariata za urejanje prostora in varstvo okolja občine z dne 25.4.1994, s katero je bila investitorju izdana odločba o dovolitvi priglašenih del, s katero so bila na stanovanjskem objektu parc.št. 517 dovoljena naslednja dela: zamenjava kritine z enako, ureditev tlakov, izolacije in podov ter predelnih sten in zamenjava stavbnega pohištva s pohištvom enakih dimenzij. V obrazložitvi tožena stranka svojo odločitev opira na določbi 51. in 62. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (ZUN - Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86 ter Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93 in 71/93), 4. člen navodila o merilih za to, kaj se lahko šteje za objekte oziroma posege v prostor, za katere po zakonu ni potrebno lokacijsko dovoljenje in kaj se lahko šteje za pomožne objekte (Uradni list SRS, št. 27/85), zakon o Triglavskem narodnem parku (Uradni list SRS, št. 17/81, 18/81 in 42/86) ter odlok o prostorskih ureditvenih pogojih v občini (Uradno glasilo občin Ajdovščina, Nova Gorica in Tolmin št. 2/89 in 4/92). Tožena stranka navaja, da za nameravana dela, to je tekoča vzdrževalna dela na obstoječih objektih in napravah ni potrebno lokacijsko dovoljenje, temveč zanje zadostuje priglasitev (1. in 4. odstavek 51. člena ZUN). Izvajanje zakonite pravice tožnice, vpisane v C listu zemljiške knjige (vknjižena služnostna pravica dosmrtnega stanovanja in stvarno breme preužitka), po mnenju tožene stranke v tem primeru ne bo ovirano, kolikor bo investitor opravljal le priglašena vzdrževalna dela, saj bo s tem izboljšana kvaliteta bivanja tožnice. Razpolaganje s spornim objektom in parc. št. 517, na kateri stoji objekt, je investitor izkazal z zemljiškoknjižnim izpiskom. Tožena stranka se v celoti sklicuje na navedbe v prvostopni odločbi in pri tem še dodaja, da v tem postopku vložena tožba zaradi onemogočanja izvrševanja služnostne pravice dosmrtnega stanovanja ne more biti predhodno vprašanje, ker je investitor dokazal razpolaganje z objektom v tem smislu, da lahko na njem opravlja vzdrževalna dela.

Tožnica s tožbo izpodbija navedeno odločbo in navaja, da je sicer res, da je investitor dokazal razpolaganje z objektom v tem smislu, da lahko na njem opravlja vzdrževalna dela, vendar med njo in investitorjem teče civilni spor, ker ji ta onemogoča izvrševanje služnostne pravice dosmrtnega stanovanja, ki je merodajen tudi za odločanje v tem upravnem postopku o odobritvi priglašenih del. Tožnica, ki je imetnica služnostne pravice, bi morala za izvedbo priglašenih del dati dovoljenje, saj v tej hiši živi in jo je imela v celoti v posesti, dokler ji tega ni začel preprečevati investitor. Tožena stranka bi glede na navedeno morala pritožbi ugoditi ter prvostopnemu organu naložiti, da počaka do pravnomočne odločitve v pravdni zadevi oziroma da sam kot predhodno vprašanje obravnava navedeni spor glede preprečevanja izvrševanja stvarne služnosti. Upravni organ je tudi bistveno kršil pravila upravnega postopka, ker v postopku ni razpisal glavne obravnave, saj je šlo za nasprotujoče interese strank, in tudi ni opravil ogleda na kraju samem. Sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi in sam odloči o upravni stvari tako, da naloži toženi stranki, da prekine postopek v tej upravni zadevi do rešitve že navedenega predhodnega vprašanja.

Investitor kot prizadeta stranka v tem upravnem sporu v odgovoru na tožbo oporeka navedbam v tožbi in meni, da obstoj služnostne pravice tožnice na stavbi, ki jo investitor adaptira v skladu s predpisi in dovoljenji, ni pravno relevanten. Predlaga, da sodišče tožbo zavrne. Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi in sodišču predlaga, da tožbo zavrne kot neutemeljeno.

Tožba ni utemeljena.

Tožnica je v zmoti, ko trdi, da bi kot imetnica služnostne pravice, v postopku za izdajo odločbe o dovolitvi priglašenih del, morala dati dovoljenje ter da bi moral upravni organ ta postopek prekiniti do pravnomočne odločitve sodišča, pred katerim teče civilni spor zaradi investitorjevega onemogočanja izvrševanja služnostne pravice dosmrtnega stanovanja v stavbi, oziroma da bi moral organ to vprašanje kot predhodno sam rešiti. V stvari ni sporno, da je investitor lastnik parc.št. 517 in na njej stoječega objekta, na katerem naj bi se opravljala vzdrževalna dela, ki so predmet izpodbijane odločbe. Tožnica v tožbi sama navaja, da je investitor dokazal razpolaganje z objektom v tem smislu, da lahko na njem opravlja vzdrževalna dela. Odločbo pa izpodbija, ker ni dala dovoljenja za opravljanje teh del in ker ji investitor onemogoča izvrševanje služnostne pravice dosmrtnega stanovanja. V tožbi navaja, da je investitor v času njene odsotnosti, brez njene vednosti, pričel z deli in ji tako onemogočil bivanje v stanovanjski hiši, v kateri tožnica prebiva že od rojstva. Stvar tega postopka je dovolitev priglašenih vzdrževalnih del na objektu, katerega lastnik je investitor. Že po naravi stvari je lastnik dolžan vzdrževati objekt v stanju, ki zagotavlja njegovo normalno uporabo. Tega tožnica, kljub služnostni pravici, ki jo ima na tej stavbi, ne more preprečiti. S tem pa bo, tako kot to ugotavlja že tožena stranka, izboljšana tudi kvaliteta bivanja tožnice. Trditev, da bi za opravljanje teh del morala dati tožnica dovoljenje, nima podlage v materialnih predpisih, sicer pa tudi tožnica sama v tožbi ne navaja predpisa, ki bi ta pogoj predpisoval. V stvari je očitno, da tožnica nasprotuje izvajanju dovoljenih vzdrževalnih del, ker naj bi ji bilo v času izvajanja teh del onemogočeno bivanje v tem objektu. Po mnenju sodišča pa samo izvajanje del, ki sledi odločbi o priglasitvi del, ni več stvar postopka za priglasitev del, ampak je to dejansko stvar dogovora med investitorjem in tožnico, v tem primeru pa tudi pravdnega spora, na katerega se tožnica v tožbi tudi sklicuje. Ker pa ta spor na samo odločitev v tej stvari, torej na odločbo o dovolitvi priglašenih del, ne more vplivati, se sodišče glede tega vprašanja v celoti strinja s stališčem tožene stranke.

Glede na navedeno, tudi če bi bila v tem postopku opravljena javna obravnava in ogled na kraju samem, ne bi mogla vplivati na drugačno odločitev, zato opustitev teh dejanj v tem postopku ne pomeni bistvene kršitve postopka.

Glede na vse zgoraj navedeno je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih, ki ga je smiselno uporabilo kot republiški predpis skladno s 1. odstavkom 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/1/94).