Jedro

Sklep o izročitvi je mogoče izpodbijati zaradi nepravilnosti pri dražbi in zaradi nepravilnosti pri položitvi kupnine. Ker druga dolžnica ne izpodbija teh predpostavk, je sodišče prve stopnje pravilno odločilo o izročitvi nepremičnin kupcu in vknjižbi lastninske pravice nanj.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

II. Druga dolžnica je dolžna v roku 8 dni po vročitvi tega sklepa sodišča druge stopnje povrniti upniku 821,30 EUR stroškov pritožbenega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po poteku izpolnitvenega roka dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom izročilo prvemu dolžniku do celote lastne nepremičnine ID znak: [...] kupcu (I. točka izreka sklepa). Po pravnomočnosti tega sklepa o izročitvi nepremičnin kupcu bo po uradni dolžnosti odredilo v zemljiški knjigi pri nepremičninah ID znak: [...] a) vknjižbo lastninske pravice za kupca, b) izbris naslednjih vpisov: [...] (II. in III. točka izreka sklepa). Sklenilo je, da nepremičnine izroči kupcu po pravnomočnosti sklepa o izročitvi (IV. točka izreka sklepa) in da je dolžnik dolžan izprazniti nepremičnine [...] v roku 60 dni od pravnomočnosti tega sklepa o izročitvi (V. točka izreka sklepa). Ugotovilo je, da so bile s sklepom o domiku z dne 3. 4. 2019 domaknjene nepremičnine ponudniku za kupnino 94.350,00 EUR. Kupec je bil dolžan plačati razliko med vplačano varščino in kupnino v 30 dneh od vročitve sklepa o domiku, ki ga je prejel 9. 4. 2019. Kupec je istega dne položil razliko 75.480,00 EUR na račun sodišča in s tem pravočasno plačal kupnino.

2. Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo druga dolžnica iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V pritožbi navaja, da je sodišče v izvršilnem postopku poseglo na nepremičnine, ki so del skupnega premoženja druge dolžnice in tretjega dolžnika. Sta nekdanja zunajzakonska partnerja, ki sta nepremičnine, ki so bile predmet javne dražbe, pridobila v času trajanja zunajzakonske skupnosti in skupno premoženje še ni razdeljeno. Izvršilni upnik sme za poplačilo svoje terjatve poseči na premoženje dolžnika šele po uveljavitvi zahtevka iz prvega odstavka 57. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju: ZZZDR) oziroma ko se skupno premoženje razdeli in postane posebno premoženje posameznega zakonca. Dejstvo, da nepremičnina spada v skupno premoženje, pomeni, da sta nosilca lastninske pravice oba zakonca skupaj kot kolektiv in ne da jima v skladu z deležem na skupnem premoženju pripada solastniški delež na tej nepremičnini. Zakonec pridobi originarno lastninsko pravico na neoddeljenem delu skupnega premoženja. Vrhovno sodišče RS je v sklepu II Ips 67/2010 zavzelo stališče, da je v primeru, ko je upnik, ki svojo terjatev do enega od zakoncev uveljavlja v izvršbi, dobil poplačilno pravico šele z zaznambo sklepa o izvršbi, okoliščina, da je nepremičnina v skupni lasti zakoncev sama za sebe ovira za izvršbo na to nepremičnino. Navedlo je tudi, da ta okoliščina ne pomeni, da upnik za poplačilo svoje terjatve v izvršbi ne more poseči na premoženje dolžnika. To lahko stori, vendar glede na 57. člen ZZZDR šele potem, ko sodišče na njegovo zahtevo (upnika) določi delež dolžnika na skupnem premoženju, kar pa tožena stranka v tem primeru ni storila. Zato je sklep o izvršbi in postopek rubeža ter prodaje nepremičnine nezakonit. 3. Upnik po pooblaščencu v odgovoru na pritožbo navaja, da je sklep o izročitvi mogoče izpodbijati zgolj zaradi kršitev predpisov o dražbi in predpisov, ki se nanašajo na sklep o domiku ter nepravilnosti pri položitvi kupnine. Druga dolžnica ne izpodbija nobenega izmed zakonsko dopustnih razlogov.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da so bile s sklepom o domiku z dne 3. 4. 2019 nepremičnine prvega dolžnika domaknjene ponudniku za kupnino 94.350,00 EUR in da je kupec pravočasno položil razliko med varščino ter kupnino (prva točka obrazložitve sklepa). Teh ugotovitev druga dolžnica ne izpodbija. Prvi odstavek 192. člena ZIZ predpisuje predpostavke za izročitev nepremičnine kupcu. Po tej določbi, ki jo je sodišče prve stopnje pravilno povzelo, izda sklep o izročitvi po izdaji sklepa o domiku in po položitvi kupnine (druga točka obrazložitve sklepa). Glede na predpisani predpostavki je sklep o izročitvi mogoče izpodbijati zaradi nepravilnosti pri dražbi (šesti odstavek 189. člena ZIZ)1 in zaradi nepravilnosti pri položitvi kupnine2. Ker druga dolžnica ne izpodbija teh predpostavk, je sodišče prve stopnje pravilno odločilo o izročitvi nepremičnin kupcu in vknjižbi lastninske pravice nanj.

6. Sklep o domiku še ne pomeni pridobitve lastninske pravice, pomeni pa naslov za pridobitev le-te. Med visečnostjo ne sme prodajalec z ničimer ovirati nastopa pogoja. Kupec ima zavarovan položaj tudi pri izvršbi. V času od domika do pravnomočnosti sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu gre za pravni položaj, v katerem je pridobitev "polne" pravice odvisna od izpolnitve obeh pogojev (pravnomočnosti sklepa o domiku in plačila kupnine). Visečnost njegovega pravnega položaja je odvisna le od zakonitosti javne dražbe in od izpolnitve obveznosti položitve kupnine. Ne more pa biti odvisna od kake druge naknadne okoliščine, zaradi katere bi moralo sodišče postopek ustaviti in razveljaviti izvršilna dejanja, saj bi taka razveljavitev v nasprotju z drugim odstavkom 68. člena ZIP posegla v kupčevo pričakovalno pravico, pridobljeno z naslovom za pridobitev lastninske pravice, t.j. z domikom3. 7. V tem pritožbenem postopku niso upoštevne pritožbene navedbe, da predstavljajo nepremičnine del skupnega premoženja druge dolžnice in tretjega dolžnika4, na katerem njuna deleža nista določena, zaradi česar ne morejo biti predmet izvršbe, saj se ne nanašajo na pravno odločilne razloge za izdajo izpodbijanega sklepa o izročitvi nepremičnin kupcu po določbi 192. člena ZIZ (plačilo kupnine in izdaja sklepa o domiku). Te navedbe je druga dolžnica sicer prvič podala v pritožbi zoper sklep o domiku nepremičnin, vendar jo je sodišče prve stopnje zavrglo kot nedopustno s sklepom z dne 18. 12. 2019, sodišče druge stopnje pa je zavrnilo pritožbo druge dolžnice in potrdilo izpodbijani sklep s sklepom z dne 1. 7. 2020. Prej teh trditev druga dolžnica ni podala niti ni predlagala odloga izvršbe.

8. V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in s 15. členom ZIZ). Sodišče druge stopnje je zato na podlagi druge točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

9. Upnik je upravičen do povrnitve stroškov odgovora na pritožbo, saj je na pritožbene navedbe obrazloženo odgovoril, zaradi česar je stroške odgovora šteti kot potrebne po petem odstavku 38. člena ZIZ. Sodišče druge stopnje je upniku odmerilo nagrado za odgovor na pravno sredstvo po 6. točki tarifne št. 27 Odvetniške tarife (v nadaljevanju: OT) 1.100 točk in materialne stroške 2 % po tretjem odstavku 11. člena OT v višini 22 točk. Skupaj upniku pripada 1.122 točk oz. 673,20 EUR, kar skupaj z 22 % DDV znaša 821,30 EUR. Tako odmerjene stroške odgovora na pritožbo je druga dolžnica dolžna povrniti upniku v roku 8 dni po vročitvi sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po izteku izpolnitvenega roka dalje do plačila5. 1 Torej zaradi kršitve členov od 181. do 189. člena ZIZ (odločbi Ustavnega sodišča RS Up 35/98 in Up 77/2004, sklepi VSM I Ip 439/2019, I Ip 691/2018, VSL II Ip 1685/2017, VSL I Ip 3194/2017, VSC II Ip 198/2016). 2 Torej zaradi kršitve 191. člena ZIZ. 3 Sklep Ustavnega sodišča Up-35/98. 4 Nepremičnine so bile last prvega dolžnika - gospodarske družbe d.o.o., ne tretjega dolžnika, do katerega lahko ima druga dolžnica zahtevek iz naslova skupnega premoženja. Kvečjemu poslovni delež v prvem dolžniku - d.o.o. bi lahko bil predmet skupnega premoženja, vendar njegov imetnik po podatkih AJPES prav tako ni tretji dolžnik. 5 Primerjaj načelno pravno mnenje, občna seja VS RS z dne 13. 12. 2006.