Jedro

Četudi ima stranka pravico, da roke izkoristi v celoti, pa v danih okoliščinah nosi tudi posledice svoje odločitve, da bo procesno dejanje opravila tik pred potekom roka.

Opravičen razlog za zamudo ni izkazan, zato je sodišče predlog za vrnitev v prejšnje stanje zavrnilo.

Pomanjkljivosti tožbe niso bile pravočasno odpravljene in je tožba ostala neprimerna za obravnavo.

Izrek

I. Predlog za vrnitev v prejšnje stanje B. B. se zavrne.

II. Tožbi A. A. in B. B. se zavržeta.

Obrazložitev

1. Upravno sodišče Republike Slovenije, oddelek v Celju, je prejelo tožbo v upravnem sporu, v kateri je bil kot tožeča stranka stranka naveden in podpisan A. A., C. cesta 1, Celje, zoper toženi stranki 1. Nepremične Celje d.o.o. in 2. Mestna občina Celje, s priloženima pritožbo B. B. zoper odločbo o uvrstitvi na prednostno listo in odločbo Nadzornega sveta družbe Nepremičnine Celje d.o.o. št. 8211-30/2022/2 z dne 21. 9. 2022. S to odločbo je bilo pritožbi B. B. zoper odločbo št. 8211-30/2022 z dne 29. 7. 2022 delno ugodeno in odločba z dne 29. 7. 2022 spremenjena tako, da odslej glasi: Prosilka se z doseženimi 540 točkami uvrsti na prednostno listo A3 upravičencev do neprofitnih stanovanj v najem po razpisu. Točno mesto, na katerega bo prosilka z doseženim številom točk uvrščena na prednostno listo upravičencev, bo ugotovljeno naknadno po zaključku vseh pritožbenih postopkov.

2. Iz tožbe izhaja nasprotovanje razpisnemu postopku za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem za obdobje 2022 - 2024, predvsem določitvi točkovanja po prednostnih kategorijah prosilcev (zaposleni, zaposleni v zdravstvu ali mlade družine), saj za to ne obstaja pravna podlaga in je s tem arbitrarno poslabšan položaj ostalih prosilcev za dodelitev neprofitnih stanovanj. Tožeča stranka navaja, da pritožba, ki jo je vložila soproga B. B., uradna prosilka za neprofitno stanovanje, ki se bo zaposlila kot skrbnica za sina s posebnimi potrebami, ni vplivala na spremembo točkovanja. Sodišču predlaga, da toženi stranki naloži ponovitev razpisnega postopka za obdobje 2022 - 2024, da bo spoštovan položaj prosilcev brez prednostnega točkovanja.

3. V okviru predhodnega preizkusa tožbe je bilo ugotovljeno, da je tožba nepopolna oz. nerazumljiva. V tožbi je kot izpodbijani akt navedena (in priložena) odločba družbe Nepremičnine Celje d.o.o. številka 8211-30/2022/2 z dne 21. 9. 2022, s katero je odločeno o vlogi prosilke B. B., C. cesta 1, Celje, kot tožeča stranka pa je v tožbi naveden A. A., na katerega se izpodbijana odločba ne nanaša. 4. Sodišče je zato s pozivom z dne 9. 11. 2022 vlagatelja tožbe pozvalo, da v roku 15 dni od prejema tega poziva odpravi pomanjkljivosti tožbe, tako da pravilno navede tožečo stranko, ki mora tožbo tudi podpisati oz. če nastopa tožeča stranka po pooblaščencu, predložiti pooblastilo in dokazilo, da ima opravljen pravniški državni izpit, ali navesti in predložiti upravni akt, s katerim je bilo odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi že opredeljene tožeče stranke. Opozorilo je tudi na pravne posledice iz drugega odstavka 31. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), in sicer, če v danem roku pomanjkljivosti ne bo odpravil in zaradi tega zadeve ne bo mogoče obravnavati, izpodbijani upravni akt pa ni ničen, da bo sodišče tožbo s sklepom zavrglo.

5. Tožeči stranki je bil poziv osebno vročen 17. 11. 2022. Rok 15 dni za odpravo pomanjkljivosti tožbe se je iztekel v petek, 2. 12. 2022. 6. Sodišče je 6. 12. 2022 prejelo odpravo pomanjkljivosti tožbe v upravnem sporu, t.j. "tožbo (modificirano vlogo)", v kateri je kot tožeča stranka navedena B. B., ki je to vlogo tudi podpisala. Iz ovojnice, v kateri je sodišče prejelo vlogo, izhaja, da je bila pošiljka oddana na bencinskem servisu kot priporočeno pismo 3. 12. 2022 ob 00:00:43 uri.

7. Da bi sodišče lahko upoštevalo odpravo pomanjkljivosti tožbe, tako da je tožeča stranka v tem upravnem sporu B. B., bi morala biti pomanjkljivost tožbe odpravljena pravočasno. Vendar v tej zadevi odprava pomanjkljivosti tožbe ni bila opravljena v določenem roku do vključno 2. 12. 2022. 8. Čeprav je rok 15 dni za odpravo pomanjkljivosti tožbe določilo sodišče in torej ne gre za zakonsko določen rok, pač pa sodni rok, nastopi s pretekom tega roka prekluzija in sodišče prepozno opravljenega procesnega dejanja ne sme upoštevati.1 Ta rok je sicer podaljšljiv, vendar je treba podaljšanje predlagati pred potekom roka (tretji odstavek 110. člena Zakona o pravdnem postopku; v nadaljevanju ZPP). Po poteku roka pa se lahko posledice zamude procesnega roka iz opravičenih razlogov odpravijo s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje.

9. Sodišče je 7. 12. 2022 po elektronski pošti prejelo vlogo B. B., iz katere izhaja opis dogajanja pri oddaji poštne pošiljke na bencinskem servisu, zaradi česar vlagateljica šteje, da rok ni bil zamujen po njeni krivdi. Elektronsko sporočilo je bilo posredovano na elektronski naslov za podporo strankam družbe T., d.d. z navedbo zadeve Pritožba pri oddaji pošiljke - nujno, v vednost pa tudi na Upravno sodišče RS. Vloga v priponki elektronskega sporočila nima navedenega naslovnika in je podpisana s strani B. B. Sodišče je zato vlogo B. B. z dne 7. 12. 2022 obravnavalo kot predlog sodišču za vrnitev v prejšnje stanje.

10. V 24. členu ZUS-1 je določeno, da lahko stranka predlaga vrnitev v prejšnje stanje, če stranka iz opravičenega vzroka zamudi zakoniti rok za opravo dejanja v postopku in ga zaradi tega ne more več opraviti (prvi odstavek), da je predlog treba vložiti v osmih dneh od dneva, ko je prenehal vzrok, zaradi katerega je stranka zamudila rok; če je stranka šele pozneje zvedela za zamudo, pa od dneva, ko je za to zvedela (drugi odstavek) in da je treba okoliščine za utemeljitev predloga verjetno izkazati ob vložitvi predloga; v roku za vložitev predloga je treba opraviti tudi zamujeno dejanje (tretji odstavek).

11. Predlog za vrnitev v prejšnje stanje je vložen pravočasno, vendar ni utemeljen.

12. V predlogu za vrnitev v prejšnje stanje mora stranka zatrjevati in (verjetno) izkazati, da so obstajali opravičljivi razlogi, zaradi katerih odprava pomanjkljivosti tožbe ni bila pravočasna. V skladu z ustaljeno sodno prakso Vrhovnega sodišča2 je opravičen vzrok okoliščina oziroma ovira, ki je stranka ni mogla predvideti niti odkloniti in se tudi ne more pripisati njeni krivdi. Ker torej zamuda ne sme biti zakrivljena, se presoja, ali je zamudo povzročil dogodek, ki ga stranka kljub izkazani zadostni skrbnosti ni mogla ne predvideti ne odkloniti.

13. V obravnavani zadevi se razlog za zamudo utemeljuje s trditvami, da je stranka skušala oddati tožbo (tj. vlogo, s katero je po pozivu sodišča na odpravo pomanjkljivosti tožbe odpravljala pomanjkljivosti tožbe) kot priporočeno pošiljko na bencinskem servisu v petek, 2. 12. 2022, nekaj minut pred iztekom sodnega roka ob 00:00 uri. Četudi je uslužbenka na bencinskem servisu vedela, da se ji je mudilo, se je sprenevedala, jo zavajala z dezinformacijami glede načina poštnega poslovanja in zapuščala delovno okence pod vplivom sodelavca, ki ji je govoril, naj ne hiti, saj da so že naredili menjavo blagajne, zakaj ni prišla prej in da gre pošiljka v oddajo šele naslednji dan. Tako je bil rok za oddajo vloge z odpravo pomanjkljivosti tožbe zamujen za 43 sekund zaradi napake na strani uslužbencev bencinskega servisa.

14. Po presoji sodišča te trditve ne predstavljajo opravičljivega vzroka za zamudo odprave pomanjkljivosti tožbe. Iz predstavljenih okoliščin ni mogoče zaključiti, da je zamudo povzročil dogodek, ki ga stranka kljub izkazani zadostni skrbnosti ni mogla ne predvideti ne odkloniti, niti da so podani razlogi, na katere stranka ni mogla vplivati in tudi sicer s svojim ravnanjem preprečiti nastanka zamude, torej da je storila vse, da bi pravočasno odpravila pomanjkljivosti tožbe.

15. Četudi ima stranka pravico, da roke izkoristi v celoti, pa v danih okoliščinah nosi tudi posledice svoje odločitve, da bo procesno dejanje opravila tik pred potekom roka. Zatrjevanega razloga, da odprave pomanjkljivosti tožbe ni mogla opraviti zaradi neuspešne oddaje priporočenega pisma na bencinskem servisu nekaj minut pred polnočjo, torej nekaj minut pred iztekom roka, zaradi počasnega, nevestnega ravnanja uslužbencev bencinskega servisa3, tako da kljub prihodu na bencinski servis nekaj minut pred polnočjo ni mogla oddati pošiljke do polnoči, temveč 43 sekund po tem, ni mogoče šteti kot upravičenega vzroka, to je takšnega dogodka resnejše narave, ki razumsko pomeni oviro za stranko, da opravi procesno dejanje. Ne gre torej za vzrok, ki ga stranka kljub izkazani zadostni skrbnosti ni mogla ne predvideti ne odkloniti, saj običajna skrbnost od povprečnega človeka zahteva, da računa na možnost, da poštne storitve na bencinskem servisu sredi noči ne bo mogel opraviti v nekaj minutah, npr. zaradi vrste na blagajni, tehničnih motenj ipd. Pri tem pa je upoštevati tudi, da bi bilo mogoče pomanjkljivost tožbe v danem 15 dnevnem roku odpraviti tudi na druge načine, npr. v času uradnih ur z izročitvijo neposredno na sodišču, do polnoči pa tudi s pošiljanjem vloge z uporabo sredstev komunikacijske tehnologije.

16. Glede na predstavljene okoliščine v zvezi z odpravo pomanjkljivosti tožbe ni izkazan opravičen razlog za zamudo. Ker morajo biti po tretjem odstavku 24. člena ZUS-1 razlogi za vrnitev v prejšnje stanje verjetno izkazani že ob vložitvi predloga4, čemur z obravnavanim predlogom ni bilo zadoščeno, je sodišče predlog za vrnitev v prejšnje stanje zavrnilo.

17. Pomanjkljivosti tožbe, vložene 27. 10. 2022, torej niso bile pravočasno odpravljene. Tožba je ostala neprimerna za obravnavo, saj je kot tožeča stranka v tožbi naveden A. A., ki v tožbi ne uveljavlja kakšne svoje pravice ali pravne koristi, saj je z izpodbijano odločbo odločeno o vlogi prosilke B. B. za uvrstitev na prednostno listo po javnem razpisu za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem, ki ni navedena kot tožeča stranka in tožbe ni podpisala, niti ni naveden ne predložen upravni akt, s katerim je bilo odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi A. A., ki je naveden kot tožeča stranka. Tožbi tudi ni bilo predloženo pooblastilo za zastopanje B. B., ki bi bilo dano A. A., in dokazilo, da ima opravljen pravniški državni izpit, skladno s tretjim odstavkom 87. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1, da bi bilo mogoče šteti, da je A. A. pooblaščenec B. B. kot tožnice.5

18. Ker v danem roku pomanjkljivosti tožbe niso bile odpravljene in zaradi zadeve sodišče ne more obravnavati, izpodbijani upravni akt pa ni ničen, je sodišče na podlagi drugega odstavka 31. člena ZUS-1 tožbo A. A. s sklepom zavrglo.

19. Sodišče je še preverilo, ali bi "tožbo (modificirano vlogo)" B. B., ki jo je prejelo 6. 12. 2022, lahko obravnavalo kot novo tožbo.

20. Skladno z določbo prvega odstavka 28. člena ZUS-1 je treba tožbo vložiti v 30 dneh od vročitve upravnega akta, s katerim je bil postopek končan. Rok za tožbo je prekluziven in ga ni mogoče podaljšati. To pomeni, da tožbe po poteku roka ni več mogoče vložiti in da zamuda roka narekuje zavrženje tožbe (2. točka prvega odstavka 36. člena ZUS-1).

21. Izpodbijani akt je bil izdan 21. 9. 2022 in B. B. osebno vročen 27. 9. 2022. Naslednjega dne, torej 28. 9. 2022, je začel teči tridesetdnevni rok za vložitev tožbe v upravnem sporu in se je iztekel v četrtek, 27. 10. 2022. B. B. je tožbo vložila 3. 12. 2022, saj jo je tega dne oddala kot priporočeno poštno pošiljko. Iz navedenega izhaja, da je bila tožba vložena po poteku zakonsko določenega roka in je torej prepozna. Kot (nova) tožba je na podlagi 2. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 prepozna, kar ima za posledico zavrženje tožbe B. B. 1 Primerjaj dr. Aleš Galič v: dr. Lojze Ude in drugi, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 1. knjiga, GV Založba, Uradni list, Ljubljana 2005, str. 456. 2 Tako sklepi Vrhovnega sodišča: I Up 205/2015 z dne 23. 9. 2015, I Up 40/2002 z dne 16. 1. 2002, I Up 856/2001 z dne 14. 11. 2001, I Up 152/2014 z dne 5. 2. 2015, I Up 57/2021 z dne 22. 4. 2021 in I Up 171/2020 z dne 10. 2. 2021. 3 Opredelitev stranke glasi "Četudi je (uslužbenka, op. sodišča) vedela, da se mi mudi, se je sprenevedala, me zavajala z dezinformacijami glede načina poštnega poslovanja in zapuščala delovno okence pod vplivom sodelavca, ki ji je govoril, naj ne hiti...". 4 Zakon o upravnem sporu s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2019, 10. točka na str. 137. 5 Skladno s prvim odstavkom 97. člena ZPP (v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1) da stranka pooblastilo pisno. Pooblaščenec mora predložiti pooblastilo pri prvem pravdnem dejanju (prvi odstavek 98. člena ZPP). Če pooblaščenec v roku, ki ga je določilo sodišče, ne predloži pooblastila za vložitev tožbe ali pravnega sredstva, sodišče tožbo oziroma pravno sredstvo zavrže (četrti odstavek 98. člena ZPP).