Jedro

Tožeča stranka je že dne 22. 9. 2011 vložila tožbo z enakim tožbenim zahtevkom, kakor v obravnavani zadevi. Tožba je bila vročena toženi stranki dne 26. 9. 2011. Tega dne je nastopila visečnost pravde oziroma litispendenca. Posledica tega je, da se med istima strankama ne sme začeti nova pravda o isti zadevi. Tožnik je novo tožbo vložil dne 23. 9. 2011 pred Vrhovnim sodiščem Republike Slovenije, ki pa se je s sklepom z dne 25. 10. 2011 izreklo za stvarno nepristojno in zadevo odstopilo Upravnemu sodišču Republike Slovenije. Gre za tožbo iste stranke v isti zadevi, v kateri je postopek s tožbo že v teku. Sodišče je zato tožbo zavrglo.

Izrek

Tožba se zavrže.

Obrazložitev

Tožeča stranka je dne 23. 9. 2011 vložila tožbo zaradi kršitve človekovih in temeljnih svoboščin zoper toženo stranko Republiko Slovenijo, ki jo zastopa Urad za varstvo konkurence, Kotnikova 28, Ljubljana. S tožbo je zahtevala, naj sodišče razsodi: Tožbi se ugodi in se ugotovi, da je Urad RS za varstvo konkurence z vročitvijo Povzetka relevantnih dejstev z dne 11. 5. 2010, št. 306-14/2009-84, družbi A. d.o.o. nezakonito razkril podatke, ki predstavljajo poslovno skrivnost tožnika, in sicer: - v tč. 107 razkril podatke o neto prenosu naročnikov družbe B., d.d.; - v tč. 119 v tabeli razkril podatke o prihodkih, celotnih stroških na naročnika, prirastnih stroških omrežja in marži na naročnika; - v tč. 121 razkril podatke o prihodkih in stroških v paketu D., točen znesek prihodka iz naslova medomrežnega povezovanja, točen znesek prihodkov iz naslova naročnine paketa D., točen znesek prihodkov iz tabele 2.3.3.; - v tč. 122 razkril podatke o prihodkih in stroških v paketu D., točen znesek prihodkov v paketu D., točen znesek prihodkov iz naslova mesečne naročnine; točen znesek prirastnih oz. inkrementalnih stroškov; točen znesek neposrednih stroškov; - v tč. 123 , opombi 90 razkril točno število naročnikov, točen znesek subvencije in točen strošek oglaševanja, ter z vročitvijo Povzetka relevantnih dejstev (različica za A. d.o.o.) z dne 3. 6. 2011, opr. št. 306-14/2009-166, družbi A. d.o.o. nezakonito razkril podatke, ki predstavljajo poslovno skrivnost tožnika, in sicer: - v tč. 70 razkril podatke o prihodkih, celotnih stroških naročnika, neposrednih stroških, prirastnih stroških omrežja in marži na naročnika; v toč 71 razkril podatke o prihodkih in stroških v paketu D. ter v točnem znesku podatek o strani Urada „popravljenih“ prihodkih na naročnika v točnem znesku in v točnem znesku podatek o neposrednih stroških; - v tč 72. razkril podatke o prihodkih iz naslova naročnin, v točnem znesku; - v tč 73 v točnem znesku razkril prihodek iz naslova zaključevanja iz drugih omrežij; v tč. 78 razkril podatke o prihodkih in stroških v paketu D., med drugim v točnem znesku podatke o prihodkih na naročnika, o neposrednih stroških ter prirastnih stroških omrežja; v tč. 80 razkril prihodek iz naslova naročnin; v točnem znesku, s čimer je posegel v pravico tožnika do varovanja poslovnih skrivnosti v postopku pred Uradom RS za varstvo konkurence in pravico do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave Republike Slovenije.

Toženi stranki se prepove nadaljnje poseganje v pravico tožnika do varovanja poslovnih skrivnosti v postopku pred Uradom RS za varstvo konkurence in pravico zasebne lastnine iz 33. člena Ustave Republike Slovenije z razkrivanjem podatkov, ki predstavljajo poslovno skrivnost tožeče stranke v postopku, ki ga Urad RS za varstvo konkurence vodi pod št. 306-14/2009. Toženi stranki se naloži, naj v roku 8 dni od prejema te sodbe obvesti družbo A. d.o.o., da so zgoraj navedeni podatki poslovna skrivnost družbe C. d.d. in da jih je zato dolžan varovati kot poslovno skrivnost ter jih ne sme na kakršenkoli način uporabiti, da ne bo izvršbe. Zahtevala je tudi povrnitev stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Sodišče je tožbo zavrglo iz naslednjih razlogov zavrglo: Na podlagi 1. odstavka 22. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) se za vprašanja postopka, ki niso urejena s tem zakonom, primerno uporabljajo določbe Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Na podlagi 3. odstavka 189. člena ZPP se v primeru, dokler že teče pravda, ne more o istem zahtevku začeti nova pravda med istimi subjekti. Če se ta pravda začne, sodišče tožbo zavrže. Na podlagi 4. odstavka 189. člena ZPP mora sodišče ves čas postopka po uradni dolžnosti paziti ali ne teče morda med istimi strankami druga pravda o istem zahtevku.

Na podlagi 1. odstavka 274. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 22. členom ZUS-1 sklep o zavrženju tožbe izda predsednik senata.

Po uradnih podatkih tega sodišča je tožeča stranka po pooblaščencu odvetniku Č.Č. že dne 22. 9. 2011 vložila tožbo z enakim tožbenim zahtevkom, kakor v obravnavani zadevi. Zadeva se vodi po opr. št. I U 1660/20011. Iz podatkov tega spisa je razvidno, da je bila tožba tožeče stranke vročena toženi stranki dne 26. 9. 2011. Tega dne je nastopila visečnost pravde oziroma litispendenca. Posledica tega je, da se med istima strankama ne sme začeti nova pravda o isti zadevi. Litispendenca je procesna predpostavka, od katere je odvisna dopustnost tožbe. Iz upravnega spisa I U 1910/2011 izhaja, da je tožnik novo tožbo vložil dne 23. 9. 2011 pred Vrhovnim sodiščem Republike Slovenije, ki pa se je s sklepom opr. št. G 46/2011-4 z dne 25. 10. 2011 izreklo za stvarno nepristojno in zadevo odstopilo Upravnemu sodišču Republike Slovenije s pravnim poukom, da zoper sklep pritožba ni dovoljena. Gre torej za tožbo iste stranke v isti zadevi, v kateri je postopek s tožbo že v teku. Sodišče je zato ob primerni uporabi določb 189. člena ZPP v zvezi z 22. členom ZUS-1 tožbo zavrglo.